»Ti dve aktivnosti zaznamujeta, kar počnem in zasledujem praktično vsak dan in kar poskušam razumeti – kaj vse je inovativnost v turizmu (pa tudi sicer),« je med drugim povedal sogovornik. Pogovor je med drugim tekel tudi o obdobju po pandemiji in tem, kakšno turistično obdobje lahko pričakujemo.
Kaj vključujejo raziskave inovacijskih potencialov kulturnih in kreativnih industrij v turizmu? Kakšna je pri tem podpora v raziskave vključenih akterjev in države?Zadnjih deset let, če ne več, se intenzivno pogovarjamo o vlogi kulture in kreativnih industrij v turizmu. Vloga je velikokrat okrnjena na zelo omejene interpretacije in prestrašeno vztrajanje na ne vedno upravičenih zgodovinskih okopih. Inovacija pa se ne more zgoditi, če ne stopimo s svojega območja udobja in iz svojega običajnega vrtička. Moje raziskovalno-razvojno delo se zato ves čas osredotoča na zaznavanje inovacijskih priložnosti in spodbujanje, da se uresničijo. Ker sodobni in odgovorni turizem potrebuje vsebine višje kakovosti, so inovacijske priložnosti na področju kulture in kreativnih industrij izjemne. V njih se lahko skrivajo dovršenost, estetika in globlje sporočanje ter doživljanje, brez katerih dodane vrednosti in predvsem butičnosti, ki je trenutno zelo vroča beseda v turističnih strokovnih krogih, ni.
Inovacija v turizmu prinaša dodano vrednost tako za turista, ponudnika, državo in preostale deležnike. Kako bi ocenili stanje inovativnosti v turizmu v Sloveniji pred pandemijo?Inovacija lahko hkrati prinaša dodano vrednost na vseh omenjenih področjih. Ampak samo če je res dobro premišljena. Umetnost odgovornega inoviranja se skriva v tem, da se uvajalec novosti trudi razumeti in prinašati dodano vrednost vsem delom sistema, v katerega vstopa z novostjo – od žive do nežive narave in družbe.
Slovenija v svetovnem merilu nadpovprečno in sistematično izraža pomen inovativnosti v turizmu, največ po zaslugi STO. Ta je že pred 17 leti opozorila nase z uvedbo nacionalne inovacijske nagrade, leta 2009 pa smo za nadaljnje nacionalne razvojne in podporne korake na tem področju prejeli nagrado Svetovne turistične organizacije.
Ko na predavanjih po svetu omenjam slovenski sistem in nagrajence, se dvigajo številne obrvi. Vse to je pripomoglo k vzpostavitvi globalnega združenja raziskovalcev in inovatorjev v turizmu, AIRTH, ki smo ga s somišljeniki po svetu ustanovili leta 2017. Lani smo tudi z njihovo pomočjo zagnali globalno med- in popandemično iniciativo TourismFromZero.
Lahko predstavite kakšen zgleden primer nagrajene inovacije?Na predavanjih redno omenjam prvega zmagovalca nacionalnega poziva za inovativnost v turizmu, ki tudi 17 let po prejemu nagrade še vedno lahko služi kot vir navdiha, kaj inovativnost v turizmu je: ljubljanski hostel Celica. V takratnem še bistveno bolj togem sistemu so bili uvajalci te novosti sposobni zaobiti veliko blokad vrtičkarskega razmišljanja in zbuditi zanimanje svetovnih medijev ter turistov.
Da je novost še vedno aktualna, sem se lahko poleti 2019 prepričal na lastne oči, ko smo med študijsko turo po Sloveniji v Celici prenočevali s profesorjem in študenti z Državne univerze San Diego. Tudi njih je hostel očaral z zanimivo zgodbo nekdanjega zapora ter bivalnimi elementi in umetninami, ki so premišljeno in unikatno vtkane v vsako sobo. S pomočjo koga? Tistih, katerih potenciale sem omenjal na začetku tega pogovora: kulturnih in kreativnih industrij.
V času pandemije je nastala zanimiva platforma LocalsFromZero. Kje so njene prednosti?LocalsFromZero je otrok prej omenjene iniciative TourismFromZero. Tudi dobesedno, saj gre za pobudo bodočih strokovnjakov v turizmu, pretežno študentov moje matične fakultete, ki smo jo z znanjem in povezovanjem podprli v iniciativo vključeni mentorji in organizacije. Najkrajše povedano, mladi navdušenci LocalsFromZero, imenujemo jih LFZ-skavti, pomagajo majhnim, avtentičnim in predanim ponudnikom turističnih doživetij, da postanejo vidni s pomočjo spletne platforme, ki omogoča trženje in rezervacijo obiskov pri njih.
Na primer: skavt dobro pozna svojo domačo vas in njeno okolico. Ve, kdo počne kaj zanimivega. To so lahko obrtniki, rokodelci in podobno. Običajno omenim žganjekuho in zgodbe, ki jih »kuharji in kuharice« radi ob tem pripovedujejo. Skavt pristopi do takšne osebe in jo vpraša, ali bi jo zanimalo, da ji pomaga pri povezovanju z domačimi in tujimi turisti, ki bi jih zaneslo v njihov kraj. Kraj pa na račun takšnih skritih in še ne neobrušenih biserov dobi čisto nov privlak.
Kakšen pa je bil odziv ponudnikov teh skritih turističnih biserov, obrtnikov, rokodelcev na platformo do zdaj?Izredno pozitiven. Še več, v preteklem letu smo bili LFZ-skavti in mentorji samo prek širjenja informacij od ust do ust povabljeni na več kot 20 razvojnih delavnic v organizaciji lokalnih turističnih organizacij. S pomočjo honorarjev s teh delavnic je ekipa brez enega evra lastnega finančnega vložka lahko zbrala dovolj sredstev za novo verzijo platforme, ki v teh dneh nastaja na osnovi prvega že delujočega prototipa www.localsfromzero.org, na katerem je trenutno 47 doživetij iz vse Slovenije.
Ta del poslovnega modela LocalsFromZero se je zgodil popolnoma spontano. Od začetka pa dobro deluje tudi zgoraj opisani osebni pristop do zanimivega posameznika. Velikokrat gre za starejše osebe, ki cenijo pomoč pri oblikovanju njihove storitve in širjenju informacij na spletu. Imamo že prve primere, ko jih mladina celo posname, objavi promocijski video na instagramu, razmišljajo o tiktoku… Skratka, gre za lep primer medgeneracijskega sodelovanja, povezovanja tradicije in inovacije ter za bistvo turistične stroke: vzdrževanje obstoječih in iskanje novih načinov sodelovanja celotnega turističnega sistema pri skrbi za vsakega gosta in vsakega ponudnika.
Kako vidite vlogo domačih in kako tujih gostov pri obuditvi turizma v Sloveniji? Na kaj bo stavil turist po pandemiji?Čeprav je moje ožje področje ravno razumevanje inovacijskih procesov v človeški družbi, sem do podajanja tovrstnih napovedi bolj zadržan. Stanje v teh mesecih je pogosto podobno spremljanju vremenske napovedi, ki je dokaj zanesljiva za naslednjih nekaj dni, ter včasih bolj, včasih manj pravilno nakazuje trend za naslednjih 10 do 14 dni. Vse drugo je podobno napovedim, da lahko poleti s precejšnjo verjetnostjo pričakujemo poletno vreme, jeseni jesensko in tako naprej.
Če še ne vemo, kdaj bo cepivo resnično učinkovalo, in vemo, da imamo v Sloveniji še veliko neizkoriščenih bonov, potem je napoved za to poletje, vsaj kar zadeva slovenske goste, razmeroma zanesljiva. Glede drugega pa: razplete kaotičnih obdobij v svetovni zgodovini so od nekdaj nekateri napovedali pravilno, nekateri napačno. Podobno kot se v teh tednih dogaja na področju kriptovalut. Če preberete dovolj veliko število novic, boste dobro seznanjeni z vsemi možnimi scenariji, vendar ne veste, kateri se bo uresničil.
Vemo pa nekaj. V zgodovini je po krizah vedno uspelo najvztrajnejšim in najdojemljivejšim inovatorjem, ki so iz vseh razpoložljivih informacij razbrali, uganili ali celo spodbudili, kaj potrebuje ciljni segment njihovih uporabnikov, ki si je po vsaki krizi zaželel novega ugodja in oddiha.
Situacijo, ki se nam bliža s prvimi obrisi zaključka pandemije, dojemam kot povojno stanje velike navdušenosti nad marsičim. Ali bo romantika prevladala in bo turistična prihodnost bolj butična, rožnata in odgovorna, bo po mojem mnenju najbolj odvisno od dveh dejavnikov: iz kakšnega materiala so turistični inovatorji, ki jim bo v tej krizi uspelo preživeti, ter kakšni so interesi, vrednote in stopnja modrosti podpornih okolij, ki jim bodo pri tem pomagala.
