V ponedeljek so v javnosti zakrožili posnetki kriminalistov, ki so nekaj minut pred poldnevom obiskali sedež katalonskega nogometnega velikana Barcelona. V raciji so preiskali prostore kluba, zasegli številne dokumente in aretirali predsednika uprave Oscarja Graua ter vodjo pravne službe Romana Gomeza Puntija, po obisku na domu pa prostost odvzeli še nekdanjemu direktorju Jaumeju Masferreru in bivšemu predsedniku Josepu Marii Bartomeuu. Slednji je, tako kot Masferrer, noč preživel za zapahi in se – preden je včeraj stopil pred sodnika in so ga pogojno izpustili na prostost – branil z molkom.
S klubskim denarjem blatil nasprotnike?
Španski mediji so kljub skopim informacijam hitro sešteli ena plus ena in ugotovili, da so aretacije in preiskave povezane z afero »Barcagate« in podjetjem I3 Ventures, ki ga je nekdanje vodstvo najelo za upravljanje klubske podobe prek družbenih omrežij. O aferi so lanskega februarja obširno poročali novinarji radijske postaje Cadena Ser in tedaj objavili dokument na 36 straneh, ki naj bi dokazoval, da je Bartomeu iz klubskega proračuna podjetju nakazal okoli milijon evrov. To je nato prek lažnih profilov na družbenih omrežjih blatilo nasprotnike in širilo škodljiva sporočila o klubskih legendah Xaviju Hernandezu, Carlesu Puyolu ter Pepu Guardioli in celo lastnih nogometaših Lionelu Messiju ter Gerrardu Piqueju.
Pri tem ni zanemarljivo, da je plačilo močno preseglo vrednost storitve, denar pa je bil poleg I3 Ventures nakazan še petim drugim podjetjem. Ker zneski nikoli niso bili višji od 200.000 evrov, vodstvo za izplačila ni potrebovalo privoljenja upravnega odbora. Če se bo izkazalo, da so Bartomeu in sodelavci pri tem prejeli tudi provizije, se bodo morali na sodišču zagovarjati ne le zaradi malomarnosti pri vodenju kluba, temveč tudi zaradi korupcije, za kar jim grozi do štiri leta zaporne kazni. »Posel, povezan z družbenimi omrežji, je umazan. Verjamem, da je nekdo vzel denar, vendar ne verjamem, da gre za nekoga iz uprave. Preiskava še poteka in bo pokazala, kaj se je dejansko zgodilo,« je aprila lani dejal podpredsednik Barcelone Emili Rousaud.
Nov žalosten dan za Barcelono
Obisk kriminalistov se je sicer zgodil vsega šest dni pred predčasnimi predsedniškimi volitvami, preiskave in aretacije pa so nov opomin o nepravilnostih in nečednostih prejšnje administracije, ki se bo v zgodovino zapisala kot nemara najslabša v več kot 120-letni zgodovini kluba. Čeprav je od odstopa Bartomeua in ožjega vodstva minilo vsega štiri mesece, so v tem času iz omare popadali že številni okostnjaki in še dodatno omadeževali že tako načeti ugled katalonskega ponosa. Že konec januarja je namreč odjeknila vest, da je eden najuspešnejših evropskih nogometnih kolektivov zaradi tekmovalnih neuspehov, zgrešenih investicij in nekompetentnega vodstva zadolžen za neverjetnih 1,173 milijarde evrov. Le nekaj dni pozneje pa še informacija o astronomski pogodbi prvega zvezdnika Messija, ki prejema 138 milijonov evrov na leto.
»To je žalosten dan za Barcelono. Tudi če upoštevamo načelo domneve nedolžnosti, dogodki, kot je bil današnji, resno škodujejo ugledu kluba. Že dolgo smo opozarjali, da zdajšnji poslovni model ni več uspešen. Spremembe so nujne, če želimo imeti transparenten klub, v katerem so predstavniški organi neodvisni, nadzorni mehanizmi pa učinkoviti. Samo tako bomo lahko zagotovili, da se takšni dogodki ne bodo ponovili,« je po obisku kriminalistov sporočil eden od predsedniških kandidatov Victor Font.
Bartomeu sicer ni edini predsednik Barcelone, ki se je znašel pod drobnogledom organov pregona. Leta 2014 so nepravilnosti pri nakupu brazilskega asa Neymarja s položaja odnesle Sandra Rosella, ki je bil pozneje zaradi pranja denarja obsojen na dveletno zaporno kazen. Tri leta pred tem pa je šestletno zaporno kazen zaradi dajanja podkupnin prejel tudi zdaj že pokojni Josep Lluis Nuñez, ki je Barcelono vodil med letoma 1978 in 2000.
