Največjo pozornost pred letošnjim Eurosongom budijo Ciprčani oziroma predstavnica Elena Cagrinu, katere pesem El Diablo ali Hudič naj bi bila satanistične narave. Na Cipru je prevladujoča religija (devetdeset odstotkov) pravoslavje, neki državljan pa je po izboru skladbe telefoniral na nacionalno radiotelevizijo in zagrozil, da jo bo požgal zaradi nestrinjanja z izborom popevke. Ker naj bi bila satanistična. Sicer bi bilo prvič, da bi na evrovizijski popevki tekmovala skladba s takšno tematiko.

V popevkah se satanizem ni pojavljal, širše pa se človeštvo z odkrivanjem mračnih sil v glasbi ukvarja dolgo. Ezekiel, judovski prerok, je trdil, da ima hudič svoja glasbila, in sicer male bobne ter piščali. Brž ko je glasba izrazito izstopala od povprečja, se je v njej iskal navdih hudiča. Tako pri Niccolu Paganiniju, slavnem violinistu, ki so ga zaradi virtuoznosti sumili, da je »hudičev«, kot pri Pirančanu Giuseppeju Tartiniju, prav tako slavnem evropskem violinistu, ki je svojo skladbo Vražji trilček napisal po tem, ko naj bi se mu v sanjah prikazal hudič. Pirančan v zgodovini povezovanja glasbe s hudičem sploh predstavlja svetovno referenco in enakovrednega akterja Robertu Johnsonu, temnopoltemu blueserju, ki velja za najbolj razvpitega glasbenika, ker naj bi dušo prodal hudiču v zameno za muzikantske veščine.

Tartini je bil eden mnogih, ki so uporabljali kombinacijo tonov, ki vključujejo tudi disonantne in ušesu manj ugodne tone. Take so oklicali za hudičeve in naj bi bili v srednjem veku celo prepovedani, vsaj pri nabožnem meniškem petju, čeravno ga poznavalci tematike vseeno zaznajo tudi v tovrstnih skladbah iz tistih časov. Ko so bili enkrat oklicani za take, se zdi logično, da so po hudičevih tonih posegli tudi metal glasbeniki, kajti dajejo vtis mračnosti, obenem pa so na tak način vznemirljivi in erotični. Osnovna fraza skladbe Enter Sandman skupine Metallica se šteje za tipično frazo s takšnim tonom, prav tako fraza skladbe Black Sabbath istoimenske angleške metal zasedbe.

Modnost satanizma

A med Tartinijem, blueserji in Metallico se je udinjanju hudiču zavoljo glasbenih dosežkov sumničilo marsikoga. Med drugim The Beatles zavoljo inštrumentalnih podlag, na katerih so imeli vzvratno zavrtene posnetke, ki so zaradi specifične nerazumljivosti in disonančnega zavijanja vzbujali pomisleke, da se v njih skrivajo satanistična sporočila. V skladbi Revolution naj bi sublimno sporočali »Paul je mrtev«, kar se je nanašalo na zarotniško teorijo, da je pravi Paul McCartney umrl in da je osebek, ki se dandanes predstavlja kot on, njegov dvojnik. Beatles so na ovitku albuma Sgt. Pepper med drugim upodobili Aleistra Crowleyja, angleškega okultista (kot alpinista), ki je bil za kontrakulturnike iz šestdesetih let prejšnjega stoletja nasploh razvpit vir inspiracije. Jimmy Page, kitarist zasedbe Led Zeppelin, je celo kupil njegov dvorec na Škotskem.

Temne sile so skozi popularno glasbo v šestdesetih in sedemdesetih postale posebej modne in komercialne. Led Zeppelin so nasploh veljali za satanističen band, ki je satana dejansko omenjal v besedilih, kot v skladbi Houses of the Holy, sploh pa naj bi mu bil posvečen hit Stairway to heaven. Z dešifriranjem vzvratno posnetih verzov, ki ga domnevno častijo in naj bi se nahajali pod osnovnim besedilom, se mnogi ukvarjajo še danes. Najbolj eksplicitni so bili Rolling Stones. Leta 1967 so album naslovili s Their Satanic Majesties Request, leta 1969 so dosegli vrh z napevom Sympathy For The Devil.

Iz domačega nabora pop skladb se je neposrednega omenjanja satana mogoče spomniti samo v primeru Sokolov, ki so leta 1992 izdali tretji album z naslovom Satan je blazn zmatran, na katerem je tudi istoimenska skladba, ki pa, kot izhaja že iz naslova, govori o tem, da vpliv starega zabavljača na življenje kot tako pojema.

Podrejen Luciferju

Satan je v osnovnem pomenu pravni pojem oziroma sprva je pomenil nekoga, ki toži. Kasneje se je razvil v predstavnika zla oziroma se ga uvršča tudi med padle angele. Med dvesto njih, ki so iz nebes prileteli na zemljo, da bi oženili in zaplodili zemljanke. Kar je razjezilo boga, da je na zemljo poslal nadangele, ki so uporniško ekipo uničili in jo zaprli pod zemljo, kjer čaka sodni dan.

A tolmačenja so si v niansah različna. Po nekaterih satana niti ne gre enačiti z Luciferjem, torej z najslavnejšim izmed padlih angelov, ampak naj bi bil Luciferju, kot gospodarju pekla, satan podrejen. V vsakem primeru gre za stare znotrajkrščanske in obenem demonološke razprave in delitve. Obstajata dve vrsti satanizma. Ateistični, ki pravi, da satan zgolj pooseblja človeške lastnosti, in teistični, v katerem satan kot nasprotnik krščanstva predstavlja svobodo, preseganje norm in pot k samouresničitvi.

Branje ciprskega evrovizijskega besedila skladbe El Diablo, ki je zgolj še ena od mnogih s takšnim naslovom (tudi ena od skladb ZZ Top ima tak naslov), ne daje misliti, da Ciprčani posebej koketirajo s satanizmom. Glavna junakinja pač pravi, da se je v El Diabla zaljubila, ker ji je rekel, da je ona eden od njegovih angelov, kar je v ljubezenskih razmerjih dokaj reden besednjak. Vznemirjenje evrovizijske srenje se da razumeti predvsem skozi njihovo pregovorno ločenost od trendov v pop glasbi. Oziroma to je lahko afera zgolj še v svetu evrovizijske popevke in evrovizijske srenje.

Satan praviloma zmaguje

To ciprskemu napevu vnaprej zagotavlja publiciteto in ga ločuje od drugih, obenem si je pa zavoljo tega nekaj več od letošnjega nastopa začela obetati tudi Slovenija. Kajti Ana Soklič, tudi letos slovenska predstavnica na tekmovanju, bo nastopila s skladbo Amen. Na tak način se ob Vincentu Buenu, avstrijskem izvajalcu filipinskega rodu, ki bo pel skladbo z istim naslovom, Sokličeva ponuja kot glavna protagonistka evrovizijskega boja dobrega proti zlu. Kot rešiteljica krščanske Evrope, ki v refrenu sporoča: »Aleluja, mi smo veličastni.« A da ne bi ostalo zgolj pri letošnji obliki sicer vsakoletnega priprošanja Slovencev k temu, da bi neka nepričakovana okoliščina slovensko pesem dvignila na vrh, bi verski spopad na evrovizijskem tekmovanju moral prevladati nad vsemi drugimi tradicionalnimi evrovizijskimi nasprotji ter zavezništvi.

Pri besedilu je Sokličevi pomagal Američan Charlie Mason, besedilopisec, ki bo na evrovizijski popevki s svojim besedilom sodeloval šestič. Pred tem je besedilo prispeval tako za leta 2014 zmagovito skladbo Rise Like a Phoenix Conchite Wurst kot za Here for You Maraaye, ki je Slovenijo na evrovizijski popevki zastopala leta 2015 in bila štirinajsta. Gospod sam po sebi torej ni zagotovilo za uspeh. Enako velja za zoperstavljanje satanu. V popularni glasbi omenjanje hudiča dokazano prej pomaga, kot ne. V glasbi satan praviloma zmaguje.