Ker so mnogi delavci in delavke v kulturi z začetkom epidemije lanskega marca ostali brez dela in prihodov, je neformalna skupina Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19 ustanovila sklad Solidarni s kulturo. Ta delavkam in delavcem v kulturi še vedno pomaga. Na solidarnostno pomoč lahko računajo vsi, ki delajo v kulturi, ne glede na to, ali imajo status samozaposlenega v kulturi ali ne, podatki o tem, kako izpolniti vlogo, pa so objavljeni na spletni strani www.solidarniskulturo.org.
Od januarja naprej pomoč znaša do 700 evrov, v kritičnih primerih pa tudi več. Prejemnik lahko čez šest mesecev ponovno odda vlogo. Po podatkih Rdečega križa, ki sodeluje s skladom in skrbi za plačevanje življenjskih stroškov prosilcev, so od začetka epidemije do 23. februarja ugodili 86 prošnjam v skupnem znesku dobrih 22.000 evrov.
Cilj je neposredna pomoč
Kot pravita skrbnici sklada Beti Žerovc in Urška Jurman, za pomoč prosijo ustvarjalci brez statusa samozaposlenega v kulturi, za katere vlada ni predvidela oblik pomoči, ljudje, ki so v času epidemije izgubili službo ali so bili primorani zapreti svoj s.p., študentje, starši samohranilci… »Najpogosteje gre za ljudi, ki so že pred epidemijo živeli težko in negotovo, pa tudi za ljudi, ki jih je epidemija postavila v povsem novo in nepredvideno hudo situacijo,« pravita in dodajata, da vlogo pogosto izpolnijo šele, ko so že v resnično hudi stiski. Zato tiste, ki potrebujejo pomoč, pozivata, da z vlogo ne odlašajo do zadnjega, »saj je sklad namenjen temu, da jim pomaga čim manj boleče premostiti te težke čase«.
Upravičenost do pomoči sicer ugotavlja Rdeči križ, ki preverja, ali prosilci presegajo določen cenzus. »S ciljem neposredne in transparentne pomoči, brez obdavčitve, je pomoč prosilcem ponujena v obliki plačila položnic za osnovne življenjske stroške. Poslovnih stroškov ali davkov pa ne poravnavamo,« pravita in dodajata, da sredstva skladu večinoma donirajo posamezniki pa tudi organizacije, ki donirajo neposredno ali pozovejo svoje člane oziroma zaposlene, da to storijo. Lani so organizirali tudi spletni koncert in dražbo umetniških del, zbrani denar pa namenili skladu Solidarni s kulturo.
Trend naraščanja prošenj
Sicer opažata, da število vlog niha glede na mesece, ko samozaposleni prejemajo pomoč oziroma te ni. Lani so tako največ vlog prejeli spomladi pa potem julija in septembra. »Z iztekom državne pomoči in brez pravih ukrepov za okrevanje kulturnega sektorja se bo potreba po našem solidarnostnem skladu verjetno še nadaljevala,« pravita Beti Žerovc in Urška Jerman. Tudi pri ljubljanskem Rdečem križu v zadnjem času opažajo trend rasti prispelih prošenj, opozarjajo pa tudi, da ukrepi za lajšanje stisk kulturnih delavcev ne dosežejo vseh, poleg tega trajajo le omejen čas.
Skupina Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19 je na ministrstvo naslovila več pobud, ki pa večinoma niso bile uslišane. Vlada ni upoštevala njihovega predloga o vključitvi varovalke minimalnega dohodka, ki bi zagotovila, da so do državne pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so imeli v letu 2019 izredno nizke prihodke, in bi v oblike pomoči zajela tudi ljudi brez statusa, ki delujejo na najbolj negotov in prekaren način.
Beti Žerovc in Urška Jurman pravita, da ministrstvo ni imelo posluha niti za številne predloge s terena, ki bi verjetno zmanjšali potrebo po pomoči iz sklada Solidarni s kulturo. »Predlagali smo ustanovitev kriznega sklada, s katerim bi zagotavljali kritje izpada prihodkov zaradi posledic epidemije in podporo samozaposlenim v kulturi v obliki večjega števila delovnih štipendij, pa spodbude za nakup kulturnih dobrin prek davčnih olajšav, kuponov oziroma vavčerjev ter dodatne spodbude za organizacijo dogodkov…« pravita.