»Ljudi, ki se jih narod sramuje, poznamo dvoje vrst: prva vrsta so tisti, ki z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi, s terorjem, hinavščino in podkupovanjem zaradi želje po dobičku ali častihlepnosti stremijo po najuglednejših položajih in oblasti, saj želijo obvladovati narod – deloma zato, ker se hočejo okoristiti ali pa ker v resnici verjamejo, da bo njihov režim deželi v korist. Druga vrsta, ki je v največji meri le izrojena oblika prej opisane, pa je tista, ki ji želenega cilja (oblast) kljub velikim naporom ni uspelo doseči in zato zaradi želje, da bi se nehvaležnemu ljudstvu maščevala, spremeni svoje prepričanje ter prestopi v tabor sovražnika. Za prve ima zgodovina ime tiran, za druge pa zaničljiv izraz renegat.
(…) Vaš 'liberalizem' je povsem blizu brezumja, saj ste že davno prenehali delovati po principih in prepričanju… V vaš 'idejni svet' je prodrla popolna demoralizacija, saj ni zaznati nobene vodilne zamisli, oprimete se trenutnega domisleka, dokler ga ne izpodrine naslednji…
Kljub vsem vašim frazam o skrbi za narodov blagor ne morete izkazati enega samega dejanja, ki bi to izkazovalo. Prvo vaši deželi koristno dejanje bi bil vaš odstop z vseh javnih funkcij, na katerih ste poželi brezštevilne blamaže in si pridobili tako mnogo antipatije. Pohitite in izginite, izhlapite, skrijte se v kako zakotje in napišite svojo lastno zgodovino – v svarilo in grozljiv primer vsakomur, ki bi mu padlo na pamet, da bi vaše renegatstvo posnemal.«
Tekst se po dobrih 151 letih zdi še vedno uporaben za opis vladajoče politike na istem prostoru, ki mu je bil takrat namenjen.
Dragan Matić Srednje Gameljne