Dominikanski predsednik Luis Abinader je v letnem poročilu parlamentu minulo soboto razkril namen gradnje zidu oziroma ograje vzdolž 367 kilometrov dolge meje med državama na tem karibskem otoku. Po njegovih navedbah naj bi se gradnja začela v drugi polovici leta. Namen novih ukrepov naj bi bil okrepitev varovanja z združenimi fizičnimi in tehničnimi sredstvi. Na bolj problematičnih odsekih bodo gradili dvojno ograjo in namestili »senzorje gibanja, kamere za prepoznavanje obrazov, radarje in infrardeče kamere«.
Politično dogajanje še dodatno zapletlo odnose
»Na ta način želimo v dveh letih zaustaviti nezakonito priseljevanje, trgovino z mamili in tihotapljenje ukradenih vozil, kar prenašamo že leta,« je pojasnil predsednik Dominikanske republike in demagoško zatrdil, da bo država tako zagotovila zaščito teritorialne celovitosti, k čemur naj bi težili že od razglasitve neodvisnosti. Poveljnik dominikanskih oboroženih sil general Julio E. Florian Perez pa je že v začetku februarja poročal o razporeditvi 7200 vojakov ob meji s Haitijem, kamor bodo poslali še več enot, če bo potrebno. Letos so aretirali in deportirali 38.000 Haitijcev, ki so nezakonito vstopili v Dominikansko republiko.
Odnosi med državama, ki si delita otok, so bili tako v daljni kot bližnji preteklosti krvavi in zapleteni, začinjeni s ksenofobijo in rasizmom Dominikancev do Haitijcev. Tokrat se dominikanska vlada boji večjega vala migrantov zaradi splošnih razmer nasilja, revščine, korupcije in kaosa na Haitiju, ki jih poglablja spor med opozicijo in predsednikom države Jovenelom Moisejem. Opozicija trdi, da se je Moiseju petletni mandat iztekel 7. februarja letos, on pa to zanika in trdi, da se mu bo iztekel šele leta 2022.
Moise noče po ustavni poti
Nasprotni interpretaciji izhajata iz zmešnjave, ki je nastala v prvem krogu volitev oktobra 2015. Moise je dobil večino, a je bil izid razveljavljen zaradi volilnih prevar. Volitve so ponovili novembra 2016, ko je Moise zmagal v prvem krogu s 55 odstotki glasov in nato februarja 2017 prevzel predsedniški mandat.
Opozicija, ki jo predstavljajo leve in desne politične stranke, pa tudi sindikati in številne družbene organizacije, vključno s katoliško škofovsko konferenco, zagovarjajo tezo, da je bilo glasovanje leta 2016 del istega volilnega postopka, ki se je začel leta 2015, zato se mandatno obdobje izteče 7. februarja 2021. Moisejevo trditev o še leto dni trajajočem mandatu podpirajo vladna Tet Kale skupaj s petnajstimi drugimi političnimi strankami, prav tako ZDA, OZN ter druge mednarodne organizacije. Problem je v tem, da je Moise januarja lani razpustil parlament in od takrat vlada z dekreti ter ne priznava državne instance, ki bi spor rešila po ustavni poti. To je opozicijo pognalo na ulice, kjer skoraj sleherni dan potekajo protesti, proti katerim vlada uporablja policijsko represijo, država pa ob tem tone v čedalje večji kaos.