Poslanci so bili na današnji razpravi v DZ večinoma naklonjeni predlogu novele zakona o urejanju trga dela, po kateri bi bili čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Zdaj zakon kot najvišji možni znesek nadomestila za brezposelnost določa 892,50 evra. Po predlogu sprememb, ki ga je matični odbor za delo na februarski seji nekoliko preoblikoval, pa bi brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je v drugo državo članico EU, evropskega gospodarskega prostora ali Švico najmanj enkrat tedensko vozil na delo, priznalo denarno nadomestilo v višini največ 1785 evrov.
Takšno nadomestilo bi sicer veljalo le za prve tri oziroma pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila, odvisno od obdobja zaposlitve upravičenca v drugi državi. Evropska uredba namreč določa, da nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece (oziroma za pet mesecev za zaposlitev, ki je daljša od 12 mesecev), refundira država zadnje zaposlitve čezmejnega delavca.
Predlog novele so pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije, katerega predsednik Mario Fekonja je povedal, da čezmejni delavci v tujini od svojega dohodka za zavarovanje za primer brezposelnosti ob enaki bruto plači plačujejo tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji. V Avstriji je denimo ta delež tri odstotke od bruto plače, v Sloveniji pa le 0,2 odstotka.
Fekonja je ob tem pojasnil, da znesek nadomestila za brezposelnost za dobo treh oziroma petih mesecev povrne država zadnje zaposlitve, zato slovenski proračun zaradi predlaganih sprememb zakona ne bi bil dodatno obremenjen.
Poslanci z nekaj pomisleki predlog podpirajo
V poslanskih skupinah SDS, NSi in SAB so predlog označili za primernega in pravičnejšega. Bolj zadržani so v DeSUS in SMC, kjer so spomnili na odločbo ustavnega sodišča iz leta 2013, po kateri so čezmejni delovni migranti v enakem položaju kot drugi zavezanci za plačilo dohodnine. Predlaganim spremembam kljub temu ne bodo nasprotovali, enako pa velja tudi za SD, kjer so opozorili, da tudi številni zaposleni v Sloveniji prejemajo višje plače in dolga leta plačujejo višje prispevke za zavarovanje za primer brezposelnosti, a so ob izgubi zaposlitve vseeno upravičeni zgolj do 892,50 evra bruto nadomestila.
Po oceni Levice je problem v tem, da je najnižje nadomestilo prenizko. Namesto zvišanja nadomestila čezmejnim delavcem zato predlagajo zvišanje nadomestila vsem na višino minimalne plače. O podpori temu dopolnilu bo DZ glasoval jutri.
Čezmejni delavci tudi za višjo splošno olajšavo
Sindikat delavcev migrantov Slovenije je lani jeseni v DZ vložil tudi predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi zvišali splošno olajšavo pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, hkrati pa znižali stopnjo davka v najvišjem dohodninskem razredu. Iz obdavčitve z dohodnino pa bi izvzeli prihodke, dosežene pri tujem delodajalcu v tujini. Ta predlog še čaka na obravnavo na pristojnem odboru DZ za finance.
Težave za slovenske delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sosednje države, so se začele leta 2005, ko je bil v Sloveniji uveljavljen nov zakon o dohodnini, ki je uvedel obdavčenje osebnih dohodkov po tako imenovanem svetovnem dohodku. S tem je razširil krog davčnih zavezancev - rezidentov tudi na osebe, ki so svoje dohodke pridobivale zunaj Slovenije, predvsem v sosednjih Avstriji in Italiji.
Za leto 2005 so tako ti delavci prejeli tudi zelo visoke zahtevke za doplačilo dohodnine, zato so leta 2006 ustanovili Civilno iniciativo Apače, ta pa je leta 2016 prerasla v Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Vmes so sicer lahko svoje aktivnosti nekoliko umirili, saj so dosegli uveljavitev posebne davčne olajšave za rezidente Slovenije z zaposlitvijo v tujini, ki pa je bila v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 2013 s 1. januarjem 2014 odpravljena.
