Ana Kersnik Žvab: Borila sem se in verjela vase

Ob mesecu žensk je beseda z našo sogovornico tekla o materinstvu, družini, življenju, jogi in o nenavadnem času, v katerem smo se znašli. Brez dlake na jeziku je priznala, da je bila že na pragu izgorelosti, zato danes glasno poudarja, da mama ne sme nikoli pozabiti, da ni le mama, ampak predvsem ženska.

Pazim na prehrano, dodajam magnezij in vitamin D, popijem veliko vode. Čez dan smo z otroki veliko zunaj in tako dobro prespimo noč. Ustvarjam, ko otroci spijo ali ko so v vrtcu. Predvsem pa mi pri ohranjanju moči pomaga, da vstanem pred otroki in meditiram, izvajam jogo, grem pod tuš in popijem kavo. To mi pomaga, da se napolnim z energijo za ves dan. Prav tako mi pomaga, da čez dan pokličem kolegice, saj nam vsem manjka druženja, rade se skupaj nasmejimo in poklepetamo.

Seveda poznam stres, tudi jaz sem pod stresom, saj si velikokrat zadam preveč projektov naenkrat. Z leti sem se naučila vedno bolje usklajevati poslovno in zasebno življenje in tudi dobro presoditi prioritete. Še vedno pa družino postavljam na prvo mesto. Tudi sama sem večkrat skoraj pregorela, a res ni vredno, zato si zadam le toliko nalog, da jih potem dobro izpeljem. Prisegam na kakovost. Pri premagovanju stresa mi je najbolj pomagala joga v kombinaciji z meditacijo.

Menim, da vsak zase najbolje ve, kaj potrebuje in kaj je zanj najboljše. Poučujem že dobrih dvanajst let in v vsem tem času sem ugotovila, da je glavna napaka, ki vpliva na stresno življenje, da ljudje na splošno nimajo rutine, ki bi jim dajala podporo, nimajo pravilne prehrane, premalo spijo in se premalo gibljejo. Najbolj pomembno je, da znaš ustvariti nek svoj ritual, neko svojo rutino, saj je potem vse lažje. Na žalost velikokrat vse aktivnosti, obveznosti otrok, vse obšolske dejavnosti, vplivajo na to, da ostane bolj malo časa za sprostitev, zato je treba najti načine, ki to omogočajo, ne glede na nor urnik.

Še nekaj je zelo pomembno – mama ne sme nikoli pozabiti, da ni le mama, ampak predvsem ženska. To je zelo pomembno, saj je težko najti čas zase, ampak se splača. Ura vadbe na dan ali vsaj trikrat na teden lahko izredno vpliva na počutje in zdravje mamic. Tudi sama vem, kako je, če se predajaš družini, otrokom in karieri ter ostane bolj malo časa zate. Takrat je treba najti motivacijo in samo začeti vaditi, se sproščati ali si le v miru privoščiti kavico.

Res je, ni vse tako rožnato, kot je videti. Da imam vse to in da delam to, kar tako rada delam, je plod dolgoletnega truda, odrekanj, preizkušenj in seveda trdega dela. Zdi se mi, da se mi šele zdaj, po vseh letih delovanja, kažejo nekateri rezultati, in menim, da sem prišla do tega, ker nisem odnehala, ko je bilo težko, temveč sem se borila in verjela vase. Najbolj pa mi je bila ob vseh težkih trenutkih in preizkušnjah pomembna opora bližnjih, prijateljev, družine, predvsem mojega moža Jerneja, ki je verjel vame, tudi ko sama nisem. Verjamem, da se stvari naredijo z razlogom in da sem se v vseh težkih preizkušnjah marsikaj naučila o sebi in tudi o drugih. Spoznala sem, kako je treba sodelovati poslovno, na kaj biti pozoren v odnosu, ko imaš razmerje na daljavo, le prek telefona, in da si nikoli ne smeš dovoliti, da pregoriš, saj je življenje preveč lepo. Prav zato je treba velikokrat reagirati bolj umirjeno in razmišljati bolj pozitivno. To, kako ravnajo ljudje s teboj, je njihova karma, to, kako se odzoveš sam, pa je tvoja. In zavedati se je treba, da včasih ljudje potrebujemo le malo, pohvalo ali iskren objem, in svet je takoj lepši. V teh časih pa je to še posebno pomembno, zato je treba ogromno delati na sebi.

Tako je. Ne moremo nadzorovati življenja in tega, kaj se nam bo zgodilo, lahko pa izbiramo ljudi okrog sebe, ki nam bodo v pomoč in oporo, ko jih bomo potrebovali. Vera vase, vera v boljši jutri in vera v to, da smo lahko še boljši; vse to so glavne opore v življenju. Okrog nas je vse preveč notranje sabotaže, ljudje so ujeti v brezupnih situacijah ali pa živijo v strahu. Vsak posameznik se mora na eni točki zavzeti zase in prevzeti odgovornost za svoje življenje. Sama opažam, da se ljudje naučijo, kaj morajo v življenju delati, da ne bodo kaznovani, in to sporočilo nesejo iz vrtcev naprej v šole in iz šol v službe. Vse je v redu, če se oseba počuti vsaj malo izpopolnjena v svojem poklicu, a če ni, potem je treba na novo osmisliti življenjsko pot in ugotoviti, kaj je tisto, kar nas osrečuje. Sama prisegam na to, kar se kaže v novih generacijah, da je potrebno izražanje samega sebe. In vedno več nas je takšnih, ki nam ne zadoščata več redno plačilo in varnost, ampak si želimo biti izpolnjeni v svojem delu. Želimo, da ima naše delo, poučevanje nek smisel in dodano vrednost.

Ko sem zbolela, bila pod pritiskom in potrebovala oporo, sem se vedno znova zatekla k jogi. Joga me sprosti, umiri, mi da življenjsko moč in vse to mi pomaga premagovati ovire. Seveda pa brez samodiscipline ni nič. Tako kot je v službi nekdo nadrejen in nam zadaja naloge, tako je tudi pri vadbi, le da smo sami sebi tisti nadzornik, ki to ureja. Zato je nujno, da so naši cilji natančni, realni in tudi, da smo pri izvedbi dosledni. V težkih trenutkih se velikokrat zatečem v naravo, ki me umiri in me napolni z energijo. Prav tako mi šport, naj bo to smučanje, rolanje ali tek, daje nov zagon in kondicijsko pripravljenost.

Priporočam jogijske vaje, dihalne tehnike, meditacijo, tek, sprehod. Nato naj sledijo čaj ali kava in zajtrk. Prav tako priporočam, da se pred delom naredi dober načrt in organizira tako poslovno kot osebno življenje. Zelo pomemben je tudi prostor, kjer delamo in kjer živimo. Urejenost, samodisciplina in dober načrt, ki se ga dosledno držimo, so pomembni pri doseganju rezultatov. Pri vsem tem pa je treba najti način, kako se sprostiti in umiriti, in to navkljub vsemu stresu in hitremu tempu življenja.

V kratkem me čaka kar nekaj kongresov v tujini, na katerih bom predstavljala svoje koncepte joge, ki so plod več kot desetletnega profesionalnega poučevanja joge. Če se bo zdravstvena situacija umirila, si srčno želim odpotovati na Bali in obiskati Vietnam, kjer se dogovarjam za sodelovanje. Načrtov, potovanj in projektov mi ne manjka. Nekaj za dušo, nekaj poslovno usmerjenih, vse pa za ustvarjanje nepozabnih spominov. Skupaj z otroki sem v času omejitev dokončala svojo prvo knjigo za otroke Magični svet joge, ki bo izšla 29. marca. S tem projektom sem združila ljubezen do joge in materinstva.