Po podatkih sledilnika covid-19 je v Sloveniji trenutno 10.637 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. Število odkritih okužb je bilo včeraj za 170 okužb nižje kot isti dan prejšnji teden, kar pomeni, da 7-dnevno povprečje okužb še naprej pada in znaša 736. Hospitaliziranih je 528 oseb.

Najslabša epidemiološka slika je še naprej v obalno-kraški regiji. Med občinami glede na število potrjenih okužb izstopajo Domžale, Dravograd, Ivančna Gorica, Bohinj in Nova Gorica z 11 okužbami, Ajdovščina in Velenje s 13, Piran in Izola s 14, Ravne na Koroškem in Škofja Loka s 15 okužbami, Maribor z 20, Kranj z 21, Celje in Koper z 22 in Ljubljana z 91. Celotna Slovenija je še naprej v oranžni fazi, le obalno-kraška regija ostaja rdeča.

Sekvenciranih že 62 primerov britanskega seva

Minister za zdravje Janez Poklukar je na današnji novinarski konferenci podrobneje predstavil posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19, ki jo je vlada sprejela v ponedeljek zvečer. Poklukar je kot cilj v naslednjih dneh izpostavil obvladovanje epidemije z vidika vnosa novih sevov virusa ter hkrati ohranjanje čim bolj dostopnega družbenega življenja in odprtih šol. »V zadnjem tednu je bilo sekvencioniranih 62 primerov britanskega seva. V Sloveniji imamo dokazan in potrjen primer južnoafriškega seva. Ne želimo si zapiranja javnega življenja, a obstaja realna grožnja,« je o nevarnosti novih sevov spregovoril minister za zdravje.

Kot prednostni cilj je Poklukar navedel vsaj 60-odstotno precepljenost, ki bo nujna za zmanjšanje tveganja za prenos virusa do te mere, da bomo lahko epidemijo učinkoviteje obvladovali. V strategiji cepljenja je določenih 61 cepilnih centrov, 13 jih bo v bolnišnicah, kjer se cepijo predvsem zdravstveni delavci in sodelavci ter določeni kronični bolniki. Poleg tega sta predvidena tudi vojaški cepilni center in cepilni center na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Slednji tudi primarno skrbi za razdeljevanje in distribucijo cepiva.

Vrstni red cepljenja

Prednostne skupine cepljenja v strategiji ostajajo nespremenjene. Za zdravstvenimi delavci so za cepljenje na vrsti starejši od 80 let, nato starejši od 75 let, za njimi še starejši od 70 let. Slednjim sledijo posebej občutljivi kronični bolniki, njim pa diplomati in uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja evropskemu svetu, diplomatski predstavniki v Sloveniji ter pripadniki slovenske vojske, ki odhajajo na misije v tujino. Njim sledijo starejši od 65 let. Če bi cepili vse, ki so starejši od 65 let, bi imele bolnišnice samo tretjino danes hospitaliziranih, je pojasnil Poklukar.

Naslednja skupina za cepljenje so zaposleni v vzgoji in izobraževanju, kar bo omogočalo odprto in dostopno šolstvo. V isto skupino sodijo tudi poslanci državnega zbora, državni svetniki, člani vlade, predstavniki ustavnega sodišča in še nekateri podobni funkcionarji. Sledijo kronični bolniki od 18. do 64. leta starosti in skupina starejših od 60 let. Nato skupina zaposlenih v kritični infrastrukturi. Njim sledijo vsi ostali. Točnejših podatkov o tem, kdaj bodo posamezne skupine prišle na vrsto za cepljenje, minister ni delil, je pa povedal, da se trudijo dobaviti čim večje količine cepiva. »Danes imamo na ministrstvu v podpisu pogodbo za dodatnih 349.000 cepiv Pfizerja,« pravi minister. Omenjeno cepivo naj bi prišlo v drugem četrtletju tega leta.

Cepiva ni možno izbirati

Cepivo AstraZeneca je zaradi pomanjkanja podatkov za zdaj namenjeno cepljenju starih med 18 in 64 let. Namenjeno je tudi cepljenju prebivalcem z zmanjšano pokretnostjo na domu. So pa zadnje raziskave po zagotovilih zdravstvenega ministra pokazale, da je slednje možno cepiti tudi s Pfizerjevim cepivom. Zaradi pomanjkanja cepiva in težavne logistike med cepivi ni možno izbirati. »Ni važno, katero cepivo. Važno je, da cepivo imamo,« je zatrdil minister Poklukar. Po besedah ministra bodo posamezniki cepljeni v skladu s tem, katero cepivo je primerno za njihovo starostno skupino.