Nicolasa Sarkozyja, francoskega predsednika v letih 2007–2012, so končno pravnomočno obsodili v eni od številnih sodnih zadev, v katere je vpleten. Sodišče v Parizu ga je zaradi podkupovanja obsodilo na eno leto pravega zapora in na dve leti pogojno. Prek svoje odvetnice je že napovedal pritožbo. Sicer v sodbi piše, da mu ne bo treba v zapor in da bo moral – kot je običajno pri manjših kaznih – eno leto nositi elektronsko zapestnico, kar pa pomeni tudi ponižujočo omejitev gibanja za nekdanjega predsednika Francije.

Sodišče je v veliki meri sledilo obtožnici, po kateri je leta 2014 Sarkozy poskušal od tožilca Gilberta Aziberta dobiti strogo zaupne informacije o tem, kaj je z njegovimi zaseženimi osebnimi beležkami o sestankih po tem, ko je bil oproščen obtožbe, da je za svojo volilno kampanjo leta 2007 izvabljal milijone evrov od senilne milijarderke Liliane Bettencourt (1922–2017). Prav tako je pritiskal na Aziberta, naj prek svojih kolegov na tožilstvu doseže, da se mu te beležke, ki bi bile lahko dokazno gradivo v drugih zadevah, vrne. Za ti dve uslugi pa mu je Sarkozy obljubil prestižno funkcijo v pravosodnem sistemu kneževine Monako. Dokaze so tožilci dobili prek telefonskega prisluškovanja pogovorom med Sarkozyjem in njegovim tedanjim odvetnikom Thierryjem Herzogom.

Pred Sarkozyjem zaporna kazen le za Chiraca

Odvetniki treh obtoženih, Sarkozyja, odvetnika Herzoga in Aziberta, so zanikali vse obtožbe kot neosnovane, tudi zato, ker Azibert ni dobil omenjene službe v Monaku, Sarkozy pa ne svojih beležk. A tožilstvo je vztrajalo, da je delikt podkupovanja že namen in obljuba.

Prvič se je tako zgodilo, da je bil nekdanji francoski predsednik obsojen na zaporno kazen, ki ni pogojna. Pred tem je bil med nekdanjimi predsedniki pravnomočno obsojen na pogojno kazen zdaj že pokojni Jacques Chirac, ker je kot župan Pariza zaposloval na mestni upravi ljudi, ki so delali za njegovo stranko in njegovo volilno kampanjo, ne pa za mesto.

Čeprav je Sarkozy v boju za kandidata desnice na predsedniških volitvah leta 2017 že v prvem krogu ponižujoče izpadel, je še vedno izjemno priljubljen med volilci desnice. Tudi zato se sedanji predsednik Emmanuel Macron z njim pogosto posvetuje. Poleg tega je od lani Macronov notranji minister 38-letni Gérald Darmanin, ki je Sarkozyjev človek.

Številne ovire za vstop v volilno kampanjo

Če bi bil 66-letni Sarkozy zdaj oproščen, bi se morda prihodnje leto še četrtič podal v boj za predsednika Francije. Vsekakor konservativna desnica, ki je le še bleda podoba svoje nekdanje moči, nima drugega pomembnega politika, ki bi bil omembe vreden. Zdaj so sicer številni desničarski politiki, ki si hočejo pridobiti podporo Sarkozyjevih privržencev, kritizirali sedanjo sodbo kot pristransko, prestrogo in politično pogojeno.

Vendar bi tudi druge sodne zadeve lahko preprečile Sarkozyju, da bi vstopil v boj za Elizejsko palačo. Že 17. marca se bo začelo sojenje zaradi malverzacij pri financiranju volilne kampanje leta 2012. Tedaj je hotel imeti eno zborovanje na dan z 10.000 zastavicami in je zato vsega skupaj zapravil 33,5 in ne 22,5 milijona evrov, kot je dovoljeno. Vendar so njegovi računovodje prikazali 22,5 milijonov evrov stroškov, preostalih 11 milijonov evrov pa so skrivaj pokrili z računov, s katerimi je UMP lažno financirala neobstoječe prireditve in predavanja.

Glede financiranja volilne kampanje leta 2007 pa še ni razčiščeno, ali je libijski diktator Moamer Gadafi res prispeval več milijonov evrov. V številnih zadevah je bil sicer Sarkozy doslej oproščen, tudi v omenjeni zadevi Bettencourt.