Dober mesec po nastopu predsedniškega položaja je Joe Biden prvič pritisnil na petelina. Petkov napad v Siriji, za katerega je potreboval kak mesec manj kot za svojega prvega v Siriji Donald Trump, ni presenečenje, saj je bilo iz govorov novega ameriškega voditelja in njegove zunanjepolitične ekipe v zadnjih mesecih slišati dovolj neprikritih svaril nasprotnikom in sovražnikom ZDA, četudi bi Bidna težko uvrstili med jastrebe tipa Bushevih neokonservativcev, ki so radi mahali s tomahavki. V svoji dolgi politični karieri je precej nihal v odnosu do vojaških operacij po svetu. Bil je proti prvi zalivski vojni, zadržano je podprl drugo. Podprl je napad na Afganistan leta 2001, kot Obamov podpredsednik pa nasprotoval napotitvi dodatnih 40.000 vojakov pod Hindukuš. Obami je odsvetoval sodelovanje v posredovanju v Libiji, se je pa zavzel za zračne napade na Sirijo leta 2013, ko je Al Asadov režim uporabil kemično orožje. (Obama je v vseh treh primerih ravnal v nasprotju z Bidnovimi nasveti.) Trumpu pa je očital, da je z umikanjem iz Sirije izdal (kurdske) zaveznike in ponudil Islamski državi priložnost, da se postavi na noge.
Kakšna bo Bidnova politika v Siriji in širše, še ni jasno, gotovo pa ne bo čisti antipod Trumpove. Bližnji vzhod je najbrž najbolj zapletena regija na svetu, pris...
Na jugu Filipinov je danes med katoliško mašo odjeknila eksplozija, v kateri so umrli štirje ljudje, 50 jih je bilo ranjenih, sta sporočili vojska in...
