Dolgoletni, nepremagljivi in kontroverzni zagrebški župan Milan Bandić, ki se je rad hvalil, da je »24 ur v službi Zagrebčanov«, je v noči s soboto na nedeljo nenadoma umrl v 66. letu življenja. Pokopal ga je srčni infarkt, potem ko je imel že od leta 2003 srčno-žilne težave.

Otroštvo in najstniško obdobje je preživel v rodnih Grudah v Bosni in Hercegovini, na meji z Dalmacijo, pri starših, ki so se preživljali s pridelavo tobaka. Študiral je na Fakulteti za politične vede v Zagrebu, za vračanje študentskega kredita pa si je služil denar kot težak in zidar. V letih 1980–1983 je delal v zagrebški tovarni živilskih izdelkov Ledo, prvih šest mesecev v hladilniku pri minus 25 stopinjah Celzija. Kot član zveze komunistov je leta 1983 postal v jugovzhodnem delu Zagreba partijski referent za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.

Partiji oziroma Socialdemokratski stranki (SDP) je ostal zvest po demokratizaciji in izgubi oblasti. V času domovinske vojne se je izkazal na področju logistike in nadaljeval kariero v mestni SDP. Leta 1996 se je ločil od soproge Vesne, menda zato, da bi lažje kupil stanovanje. Leta 2003 se je z njo spet poročil, čeprav naj bi bila ves čas skupaj, kar je Bandić zanikal.

Leta 2000 so na izrednih volitvah Zagrebčani po več letih mestne politične krize, saj predsednik države Franjo Tuđman ni dovolil socialdemokratskega župana, dali 52 odstotkov glasov strankam, ki so nato za župana izvolile Bandića. Toda leta 2002 je moral kljub svoji veliki priljubljenosti odstopiti, ker je hotel podkupiti policista, potem ko je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo. »Sem samo človek iz mesa in krvi,« se je branil. V letih 2005, 2009, 2013 in 2017 pa je bil znova izvoljen za župana.

V BiH premagal HDZ

Ob smrti Ivice Račana leta 2007 ga je Bandić hotel naslediti na čelu SDP, a je izpadel že v prvem krogu. Leta 2009 je zamrznil svoje članstvo v SDP, da bi premagal njenega kandidata Iva Josipovića na volitvah za predsednika Hrvaške, zaradi česar je bil avtomatično izključen iz SDP. V prvem krogu je sramotno izpadel kandidat HDZ Andrija Hebrang tudi zato, ker so Bandića množično podprli Hrvati iz BiH (ki imajo na Hrvaškem volilno pravico), in to kljub temu, da je vztrajal v partiji in potem v SDP nastopal proti Tuđmanu, ter kljub temu, da je pogosto nosil priponko s Titom, ki je med hercegovskimi Hrvati osovražen. A čeprav je v drugem krogu Bandića podprla Katoliška cerkev, je proti Josipoviću dobil samo 40 odstotkov glasov.

Leta 2014 so ga priprli pod obtožbo nezakonitega delovanja v zagrebškem holdingu. Ko so ga izpustili, je izjavil: »Vsak, ki je v hrvaški politiki kaj vreden, je bil v zaporu vsaj tri mesece.« Na sojenju je bil oproščen. Sicer je bilo proti njemu vloženih vsega skupaj okoli 250 kazenskih ovadb, a nikoli ni bil pravnomočno obsojen.

Njegove zasluge

Vsekakor je spodbujal gospodarski razvoj mesta, izboljšal mestni javni prevoz, uredil parke in sprehajališča, organiziral enega najprivlačnejših adventnih sejmov v Evropi, za zagrebško Medvednico je dosegel, da je bila prizorišče svetovnega pokala v alpskem smučanju, gradil je blokovska naselja na obrobju Zagreba…

Vendar pa Bandić ni uredil odlagališča odpadkov, zaradi česar v južnem delu Zagreba, kjer je odpad, še vedno smrdi. Preveč betona je izpodrinilo zelene javne površine. Urbanistični načrt Zagreba pa naj bi se preveč prilagajal interesom zasebnih investitorjev.

Sicer je bil eden redkih politikov, ki lahko pritegnejo volilce levice in desnice, prav zato je bil v Zagrebu 20 let nepremagljiv. Na naslednjih volitvah za župana v maju bi bil njegov največji tekmec Tomislav Tomašević iz levičarskega in zelenega gibanja Možemo, ki je njegovo smrt takole komentiral: »Žal mi je, da se ne bova spopadla na prihajajočih lokalnih volitvah… Ni pa danes primerno, da bi govoril o liku in delu Milana Bandića. Vsekakor so problemi mesta veliki. A danes ne bi o tem.«