Kot so zapisali na finančnem ministrstvu, so na letni ravni med odhodki najbolj narasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom in drugi tekoči domači transferji. Pri padcu prihodkov pa so najizraziteje upadli davčni prihodki zaradi še vedno veljavnih učinkov omejevalnih zakonskih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa od razglašene epidemije v letu 2020.
Prošnje za znižanje akontacij
Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so januarja dosegli 739,8 milijona evrov in so za 11,9 odstotka nižji kot januarja 2020. Dohodnina je znašala 143,9 milijona evrov in je bila od primerljivega lanskega obdobja višja za 29,1 odstotka. Vplačila, ki jih državni proračun zaradi rednega poračuna dohodnine nameni občinam, so bila nižja za 15,4 milijona evrov.
Davek od dohodkov pravnih oseb je januarja znašal 59,5 milijona evrov in je bil nižji za 13,7 odstotka. Številni davčni zavezanci so namreč zaradi upada gospodarske aktivnosti že v drugi polovici lanskega leta, po razglasitvi epidemije, zaprosili za znižanje akontacij, kar se med drugim odraža v nižji realizaciji tudi v letošnjem januarju.
Davek na dodano vrednost je v medletni primerjavi upadel za 22,3 odstotka na 340,4 milijona evrov. Nižja realizacija je posledica odlogov oz. obročnega odplačevanja davčnih obveznosti in zaustavitve gospodarske aktivnosti, kar je posledično vplivalo tudi na zmanjšano potrošnjo prebivalstva v času spopadanja z epidemijo.
Prihodki iz naslova pobranih trošarin so upadli za 18,1 odstotka na 110,8 milijona evrov, prihodki od trošarin od energentov so bili nižji za 17,9 milijona evrov. Na znižanje pobranih prihodkov od trošarin so vplivale tudi nižje trošarine na pogonska goriva v primerjavi z januarjem lani.
Za stroške dela 12,5 odstotka več kot lani
V letošnjem januarju je bilo realiziranih 9,8 odstotka vseh načrtovanih odhodkov sprejetega proračuna za leto 2021. »V okviru tekočih odhodkov smo za stroške dela namenili 128,5 milijona evrov oz. 12,5 odstotka več kot januarja lani. To povišanje je v večji meri posledica napredovanj in dogovora o plačah, sprostitve delovne uspešnosti in drugih stroškov dela v javnem sektorju ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah,« so zapisali na ministrstvu.
V okviru tekočih transferjev so za subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom namenili 166 milijonov evrov. Te so bile na letni ravni višje za 85,3 milijona evrov. Od teh so 73,6 milijona evrov namenili za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo ter 11,8 milijona evrov kot interventni ukrep povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni.
»Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 377,2 milijona evrov oz. 197,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Za 22,5 odstotka na 18 milijonov evrov so se povečali transferji nezaposlenim kot posledica večjega števila brezposelnih. Družinski prejemki in starševska nadomestila so se povečali za 46,9 odstotkov na 69,7 milijona evrov; od tega je 20,2 milijona evrov znašal solidarnostni dodatek za otroke,« so pojasnili na ministrstvu. Transferji za socialno varnost so se povečali za 186,1 odstotka na 102,1 milijona evrov.
Tekoči transferji občinam so znašali 13,5 milijona evrov in so bili višji za 13,1 milijona evrov, med drugim zaradi namenjenih sredstev za uravnoteženje razvitosti občin.
