A Brook-Hart-Rodriguezova ni pobrala šil in kopit ter se vrnila v London, temveč je ostala v bližini Cusca. Med pandemijo, ki je v Latinski Ameriki najhuje prizadela prav Peru, je sprva domačine učila angleščino, kmalu pa je ugotovila, da bi jim lahko pomagala še s svojimi drugimi znanji. Podjetnicam je pomagala pri grafičnih predstavitvah njihovih podjetij, upajoč, da se bodo turisti kmalu vrnili in da se bo za ženske ter njihove družine v lokalnem okolju spet pokazal žarek upanja v težkih gospodarskih razmerah, ki so nastale zaradi zaustavitve javnega življenja. S svojimi varovankami se je spoprijateljila. Medtem ko so se domačinke od Brook-Hart-Rodriguezove učile podjetniških veščin in jezika, je sama spoznavala njihovo kulturo in se še bolj zaljubila v tamkajšnje prisrčne ljudi. Začela je tuhtati, kako bi lahko pomagala tem garaškim ženskam, ki so hotele svojim družinam z izdelovanjem nakita, oblačil in drugih izdelkov omogočiti boljše življenje. Vrnila se je v London in tam ustanovila spletno trgovino za njihove izdelke, za katere bodo ženske po vzoru drugih podobnih prodajaln pravične trgovine dobile dobro plačilo. Na ta način bodo številne družine v Andih spet prejemale prihodke, ki so v času pandemije usahnili. V svoji trgovini podjetnica ne bo ponujala blaga, ki bi ga lahko preprosto nakupila po tržnicah, temveč bodo kupcem na izbiro zgolj izdelki žena, ki jih osebno pozna.