Hayley Arceneaux je pri svojih desetih letih zbolela za kostnim rakom. Z boleznijo se je med kemoterapijami in zamenjavo posameznih kosti na nogi s protezami borila z nasmejanim obrazom. Tik preden je izvedela za svojo bolezen, je po obisku Kennedyjevega vesoljskega centra tako vzljubila astronomijo, da je v njej vzklila otroška želja postati astronavtka. Kljub bolezni te želje ni opustila. Med zdravljenjem si je zastavila cilje, da se bo naučila taekwondoja in španščine ter da bo enkrat delala prav v kliniki, kjer so ji pomagali. Vse svoje cilje je po uspešnih terapijah uresničila, zdaj pa se ji bo uresničila še največja otroška želja. Devetnajst let po njeni bolezni jo je Isaacman izbral za eno od sopotnikov na vesoljskem poletu, ki ga je poimenoval Navdih. Devetindvajsetletna Arceneauxeva dandanes v otroški kliniki St. Jude pomaga zdravnikom pri oskrbi malih pacientov, ki se spopadajo z rakastimi obolenji, in jim s svojo neumornostjo ter nasmehi vliva upanje na ozdravitev. Dva do štiri dni bo s preostalimi civilnimi vesoljci kot najmlajša Američanka krožila okoli Zemlje in za svojo posadko skrbela kot zdravstvena pomočnica. V naslednjih mesecih se bo z drugimi izbranci pripravljala na nekajdnevno življenje v breztežnosti, hkrati pa bo pomagala pri dobrodelni akciji Isaacmana, da za onkološko kliniko St. Jude zbere 200 milijonov dolarjev donacij. S poletom v vesolje želi Arceneauxeva svojim otroškim varovancem v kliniki pokazati, da lahko v življenju dosežejo vse, kar si želijo.