V Armeniji noče biti konec burnega obdobja. Lani je izgubila vojno z Azerbajdžanom, odtlej potekajo protesti proti premierju Nikolu Pašinjanu, zdaj pa se je oglasila vojska in stopila na stran opozicije z zahtevo, da predsednik vlade odstopi.
»Neučinkovito vladanje sedanje oblasti in resne napake v zunanji politiki so državo pripeljali na rob propada… V tem kritičnem trenutku želimo rešiti našo domovino,« je v izjavi za javnost zapisalo vodstvo vojske. Podprla sta ga tudi nekdanja predsednika države Robert Kočarjan in Serž Sarksjan, ki sta Armence pozvala, naj stopijo na stran vojske.
Pašinjan je to označil za poskus vojaškega udara in takoj razglasil razrešitev načelnika generalštaba Onika Gasparjana, potem ko je nedavno že razrešil njegovega namestnika. Dejal je, da nima nobenega namena odstopiti, ljudstvu pa v govoru na shodu nekaj tisoč njegovih privržencev sporočil, da se bo situacija razrešila po mirni poti. Popoldan pa je desettisoče ljudi spet demonstriralo in zahtevalo njegov odstop.
Dogajanje močno odmeva v soseščini. Rusija, ki ima v Armeniji vojaško oporišče in je odigrala posredniško vlogo za končanje lanske vojne na Kavkazu, je pozvala k zadržanosti in mirnemu reševanju. Uradna Moskva si ne želi destabilizacije v regiji. Mehmet Cavusoglu, zunanji minister sosednje Turčije, pa je ostro obsodil potezo armenske vojske in dejal, da ima regija zdaj priložnost za doseganje stabilnosti, ki je ne bi smeli izpustiti iz rok.
Armenija je v šesttedenskem spopadu z Azerbajdžanom, ki je potekal lani jeseni, izgubila nadzor nad znatnim delom Gorskega Karabaha in okolice, ozemlja v Azerbajdžanu, kjer so po večini živeli Armenci in ki ga je Armenija nadzirala skoraj trideset let. agencije
