Umetnost je kultura in ta se vedno začne v srcu. Če ni impulza, ne odmeva. Mladim filmskim ustvarjalcem, ki bi radi »delali umetnost«, odvrnem, da se tega pač ne da. Obrtniško jo seveda lahko izpiliš in izvedeš, »narediti« pa je ne moreš. Umetnost se rodi, ko te nagovori zeitgeist, ko so planeti v pravem zaporedju, ko tvoja ekipa začuti in ponotranji idejo. Predvsem pa mora biti jasno, da ni vodje. Dober rezultat je vselej posledica timskega dela. Največja umetnost znotraj umetnosti je nemara ravno to – ustvariti pogoje za sodelovanje, kakovostne odnose in delitev nalog.
Kadar pa imamo v mislih festivale, ki jih navdušeno organiziram, pa ne smemo pozabiti, da vsaka ideja ni primerna za vsako lokalno okolje. Ko snuješ festival, moraš misliti na lokalno skupnost. Na njihov notranji ustroj, na notranji impulz. Truditi se moraš, da vneseš nekaj novega, da okolje ravno prav razburkaš, ne zmotiš pa njihovega notranjega miru.
Omenili se zeitgeista, duha časa. Kaj vam šepeta, kako vas nagovarja?Smo pred revolucijo. Ljudje si željo sprememb, želijo zadihati, stremijo k sproščenosti in se vse bolj zavedajo, da misliti z lastno glavo ni narobe. Prihaja pomlad. Ponovno si je treba privoščiti obdobje renesanse, prosvetljenstva.
Če bi izbirali prispodobo za voditeljstvo, kaj bi ta bila?Direktor (festivala) je vrtnar. Posadi seme, ga zaliva in pleve, upa, da bo zraslo v pravo smer. Nekatere veje na tem stebru olesenijo in jih je treba odrezati, nadomestiti jih je treba z novimi, včasih tudi cepiti s kakšno tujo idejo. Negovati je treba vse poganjke, pustiti, da se razvijajo v svojo smer, imeti pa morajo skupno vertikalo. In to je: proti soncu.
Česa se voditelji, zlasti gospodarski, (lahko) naučijo od umetnosti?Umetnost je v oporo v tistem delu poslovanju, ki mu rečemo kreativa. Vsakič, ko postavljamo stvari na novo, se pozicioniramo na trgu, ko se sprašujemo, kako pristopiti do kupcev, se je dobro ozirati za koncepti umetnosti. Še posebno ploden spoj teh dveh polj nastane v točki, ko se neha tekma za dobičkom in stopijo v prvo linijo vrednote. Če je stranski produkt izkupička gradnja vrtca, ne pa nakup zasebne jahte, soustvarjamo boljšo prihodnost, boljšo družbo. S tako vizijo nagovarjamo zaposlene, sodelavce, sodelujoče na povsem drugi ravni. Motivacija je višja, zaveza trdnejša.
Kako razmišljate o povezavi lepega in dobrega, etike in estetike?Ni užitka v estetiki, če ta ni etična.
Ali je enega trenutno več?Absolutno! Okrog nas je ogromno lepih reči, ki jih ne znamo videti. Možnosti dojemanja so ožijo, so kanalizirane, bojim se, da se vzpostavljajo linije, ki so všečne odločevalcem. Na trgu deluje predvsem tisto, kar usmerja kapital. Vendar pa imata umetnost in gospodarstvo v tem pogledu veliko skupnih točk. V umetnosti velja, da če nimaš česa povedati, ne moreš pisati, plesati, risati. Pri poslu je enako: če nimaš česa povedati, ne moreš proizvajati.
Na kaj prisegate v vlogi direktorja festivalov?Moje zlato pravilo je: vračaj lokalni skupnosti. Usmerjam se v izobraževanje najmlajših, načrtno vlagam v to, da nad filmsko umetnostjo navdušim čim več domačinov, čim več mladih – da bodo oni nekoč postavili naš košček sveta na svetovni zemljevid filmske industrije. To je moj ustvarjalni kredo.
Zgovoren primer je vaš filmski festival v Kranjski Gori.Festivalu v Kranjski Gori letos kaže zelo dobro. Filmski ustvarjalci so lačni druženja, naš festival pa zaznamuje ravno to: druženje, inovativnost, pristnost. Je festival, kjer se gostje počutijo sprejete, dobrodošle in spoštovane – to jim lokalna skupnost izkazuje na vsakem koraku. Očarani so nad »odprtim filmskim studiom«, kar je Kranjska Gora sama po sebi. Očara jih majhnost – to, da lahko znotraj ene vasice najdeš milijon in eno presenečenje.
Kaj vas loči od drugih velikih festivalov?Na filmskem festivalu v Cannesu, Berlinu ali pa na podelitvi oskarjev enostavno ni prostora za iskreno mreženje in druženje. Tam so v prvi vrsti posel, togi urniki, formalizirane oblike. Sam izbiram manjše kraje tudi zato, ker tako »prisilim« celo tiste goste, ki se ne želijo srečavati, da se pomešajo med občinstvo. To vodi v prepletanje, iskrenje novih idej, konec koncev je pomembno, da imajo slovenski ustvarjalci možnost »pocukati za rokav« svojega idola, nekoga, ki mu lahko omogoči preboj za resen posel v filmski industriji, ali pa izkoristijo bogat obfestivalski program in celo komu potisnejo v žep svoj scenarij na USB-ključku.
Kateri bodo vaše letošnji vidnejši gosti?Prizadevamo si pripeljati Mitjo Okorna, poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega, čigar filmi žanjejo nagrade Evropske filmske akademije, tudi v Cannesu, ima več nominacij za oskarja, Agnieszko Holland, v navezi smo s producentom Simpsonovih Bobom Odenkirkom, igralskima legendama Jean-Marcom Barrom in Jimom Carreyjem.
Kako pa vpenjate podjetja?Naša sponzorska drža je, da nismo poslovni partnerji, ampak prijatelji soborci za dobro. Vsem sponzorjem, poslovnim partnerjem se trudimo ponuditi čim več in čim bolj razpršeno prisotnost na dogodku. Trudimo se inovativno preplesti festivalsko dogajanje z vrednotami sponzorjev.
Posneli smo recimo film Gajin svet, ki govori o nevarnosti svetovnega spleta in družbenih omrežij. Povezali smo se s podjetjem A1, ki med drugim ponuja rešitev v obliki tako imenovanega starševskega nadzora določenih vsebin, ki so za otroke potencialno nevarne. Delavnice in okrogle mize na to temo lepo dopolnjujejo filmski program festivala, saj izobražujejo tako starše kot otroke.
Katere teme bodo letos v ospredju?Sklop bo namenjen zeleni transformaciji, ekologiji. Močno si želimo partnerjev, ki bi sodelovali na okrogli mizi ali v dokumentarnem filmu, kjer bi delili dobre prakse svojih podjetij, svojo vizijo, doprinos.
Vselej izpostavimo tudi socialne teme. Ustvarjamo dialog med različnimi svetovi – med ruralnim in urbanim, med vzhodom in zahodom, med religijami, ideologijami. Smo odprto polje za povezovanje. Delujmo kot industrijska platforma za filmarje in potencialne vlagatelje v filmsko industrijo. Po drugi strani pa smo širši poligon za povezovanje. Vsako leto se namreč ustvari dovolj kritične mase, da se razvijejo dobre debate in rešitve. To je zelo pomembna plat našega festivala.
Kaj si želite za letos?Želim si posneti kratek film z otroki. Želim si čim več brezskrbnih obrazov, žarečih debat in iskrenih druženj. Pa tudi, da bi se kdo z lestvice 100 najbogatejših Slovencev spomnil na nas, našel z nami skupni interes, ki ga lahko prek festivala uresničimo v dobro vseh. Mi ustvarjamo, ne prosimo za sponzorstvo – verjamem, da smo dejansko drug drugemu »sponzor«. Z energijo, ustvarjanjem, znanjem in socialnim kapitalom. Kapitala je namreč več vrst, je pa res, da brez finančnega ne moremo narediti pravega preboja. Prava moč je v povezovanju. Organizatorji takih dogodkov smo prvi branik pred tretjo svetovno vojno.
Kdaj bo festival?Potekal bo od 28. do 31. julija.