Janša igra prozorno dvojno igro. Opozicijo sesuva kot zadnje debile in škodljivce, potem pa jih vsake toliko povabi k sodelovanju.

Da bi se opozicija spustila v sodelovanje z vlado, je nepredstavljivo. Nesodelovanje je predvidljivo. Janša itak vabi opozicijo k sodelovanju samo zato, ker ve, da vabila ne bo sprejela.

Janšev odnos do opozicije spominja na zakon, v katerem mož dnevno maltretira ženo, potem pa se na lepem spomni, da sta za razplod potrebna dva – in ji predlaga, naj da noge narazen in misli na temeljne razvojne izzive Slovenije v obdobju 2021–22.

Pahor prevzema vlogo Janševega sekundanta. Prepričan je, da bo razumel kritiko retorike, ki razdvaja, in dejanj, ki ne prispevajo k dobrobiti državljanov. Janša pa ne razume oziroma se dela, da ne razume. Dela se, da ne ve, da Pahor kaže s prstom nanj.

Opozicija bi morala obstruirati vse, kar si vlada zamisli. Sodelovanje z vlado je že moralno problematično, politično operativno pa je nesmiselno, ker je obsojeno na brezpredmetnost.

Slovenija ni bila še nikoli tako daleč od vlade narodne enotnosti kot zdaj in je hvala bogu še nikoli ni tako malo potrebovala.

Ta vlada bi se rada dokopala do še bolj absolutistične oblasti. In to ji bo tudi uspelo, če bo opozicija nasedla predsednikovim in premierjevim sirenskim apelom k enotnosti. Fokuspokus