V slovenski javnosti že nekaj časa poteka razprava o spremembi definicije posilstva. Potem ko so v Inštitutu 8. marec v začetku februarja vložili pobudo za zbiranje podpisov v podporo predlogu novele kazenskega zakonika, je prejšnjo sredo začel teči 60-dnevni rok za zbiranje potrebnih podpisov. Članice in člani Inštituta 8. marec so se odpravili na teren po slovenskih mestih, pridružili so se jim številni prostovoljci in nevladne organizacije, med drugimi Amnesty International, Pravno-informacijski center, SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo in različna študentska društva.

Nika Kovač: Vlada je izvedla ogaben obrat

»Podpise za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja smo zbirali hitro, v enem tednu smo jih zbrali občutno več kot 5000,« je v izjavi za medije poudarila Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, kjer se že dlje časa zavzemajo za uzakonitev modela ja pomeni ja, po katerem je za spolni odnos potrebna svobodna privolitev. »V državnem zboru smo nameravali oddati podpise za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva. Toda vlada je na skrivaj izvedla ogaben obrat in po tihem vložila svoj predlog zakona,« so bili zaradi tega ogorčeni na Inštitutu 8. marec. Vlada je namreč na sredini večerni seji brez predhodno objavljenega gradiva v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog sprememb. Na ministrstvu za pravosodje pa so ob tem pojasnili, da so kljub drugačnim stališčem v preteklosti v svoj predlog vnesli model ja je ja.

»Namesto da bi vložili zakon, ki ga je podpisalo več kot 7000 ljudi, razlagamo žrtvam, da so bile ponovno izigrane, ljudem pa, da njihovi podpisi nimajo vrednosti,« je bila nato na današnji novinarski konferenci razočarana Kovačeva. Ob tem so se na Inštitutu obregnili tudi ob upravne postopke ob zbiranju podpisov, saj morajo digitalno oddane overjene podpise upravne enote natisniti in žigosati, nanje pa so čakali več dni. Na upravnih enotah in na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, so jim pojasnili, da hitreje zaradi kadrovskih težav ne gre. »Glede na to, da minister, pristojen za zagotavljanje tega kadra, prihaja iz iste vladne stranke kot ministrica za pravosodje, ki je Inštitut 8. marec z vložitvijo svojega predloga zakona prehitela, prihaja do dvomov o resničnosti teh razlogov,« je bila do pojasnil kritična Maja Koražija, članica programskega odbora zavoda.

Predlog sprejeli po tihem

Na vladni predlog novele kazenskega zakonika so se odzvali tudi v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB in v sodelovanju z Inštitutom 8. marec tudi oni vložili predlog zakona, ki zagovarja model »samo ja pomeni ja«. Nato pa je prišlo še do drugega preobrata: v Inštitutu so na facebooku zapisali, da so dobili novico, da je državni zbor vladni predlog zaradi pomanjkljivosti umaknil iz obravnave, kar pomeni, da bo zdaj kot prvi vendarle obravnavan njihov predlog. Po tem predlogu za obstoj kaznivega dejanja posilstva ne bo več nujno, da je storilec uporabil silo ali z njo zagrozil in da se je žrtev storilcu upirala. Oseba mora pred kakršnim koli spolnim dejanjem z njim soglašati, privolitev pa je po predlogu novele opredeljena kot posledica svobodne volje osebe.

Jerca Korče iz LMŠ je v povezavi s političnim preigravanjem spomnila na sredin poziv vlade k sodelovanju in dejala, da je le dan zatem vlada »po desni prehitela civilno družbo«. Tudi v stranki Socialnih demokratov jih po besedah Bojane Muršič žalosti dejstvo, da je bil vladni predlog zakona sprejet po tihem, saj ni bil niti na dnevnem redu vlade. V takšnem ravnanju vidi boj za politični prestiž, Nataša Sukič iz Levice pa kot »samopromocijsko potezo vlade, ki je s tem ponovno pokazala svojo držo do nevladnih organizacij in civilnodružbenih iniciativ«. V Inštitutu 8. marec so sicer med vso to nepotrebno zmešnjavo poudarili, da jim je vseeno, katera politična opcija predlaga redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, želijo le, da se sprejme optimalni zakon v smeri samo ja pomeni ja.