"Razmere so napete, vendar se moramo strinjati, da do spopadov ne sme priti," je svojim privržencem prek megafona dejal Pašinjan in dodal, da je nova politična nestabilnost, ki sledi mesecem protestov proti njegovi vladavini, "obvladljiva".

Vrh armenske vojske je danes Pašinjana v izjavi pozval k odstopu, poziv pa utemeljil s tem, da premier in njegov ministrski kabinet nista sposobna sprejemati ustreznih odločitev v kritičnih situacijah. "Izjavo generalštaba oboroženih sil smatram za poskus vojaškega udara," je Pašinjan zapisal na Facebooku in privržence pozval, naj se zberejo na osrednjem trgu v prestolnici Erevan. Sporočil je tudi, da je zamenjal šefa generalštaba armenskih oboroženih sil Onika Gasparjana, ki je skupaj s 40 vojaškimi poveljniki zahteval premierjev odstop.

Odstop premierja so zahtevali potem, ko je predsednik države Armen Sarkisjan v sredo na predlog Pašinjana zamenjal prvega namestnika načelnika generalštaba Tirana Hačatrijana. Zamenjan naj bi bil, ker se je posmehoval Pašinjanovim izjavam glede raketnega sistema Iskander, ki jih Armeniji dobavlja Rusija, in ki so v spopadih z Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu zgrešile cilje, poroča AFP.

Na dogajanje so se že odzvali v Rusiji in Turčiji. Kremelj je zaskrbljen zaradi dogajanja v Armeniji, vendar meni, da gre izključno za notranje zadeve države, je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Tass v Moskvi poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kot je dodal, Moskva poziva k umiritvi razmer in meni, da bi te morale "ostati v ustavnih okvirih". "Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Armeniji," je odgovoril Peskov na vprašanje o stališču Kremlja do razmer v Armeniji. "In verjamem, da je to izključno notranja zadeva Armenije, našega zelo pomembnega in tesnega zaveznika na Kavkazu." "Turčija ostro obsoja poskus vojaškega udara v Armeniji", je sporočil turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu. Kot je dejal, je nesprejemljivo, da vojska zahteva odstop vlade, ki je prišla na oblast po demokratični poti.

Spopadi za Gorski Karabah so med Armenijo in Azerbajdžanom izbruhnili konec lanskega septembra, končali pa novembra z mirovnim sporazumom, s katerim je Armenija prepustila Azerbajdžanu velik del Gorskega Karabaha. V spopadih je bilo na obeh straneh ubitih najmanj 6000 ljudi. Dogovor za končanje nasilja, pri katerem je posredovala Rusija, je razjezil Armence, opozicija pa premierja, ki ga je podpisal, poziva k odstopu. Pripisuje mu tudi odgovornost za gospodarsko krizo v kavkaški državi.