Slovenska politika je včeraj znova uprizorila mučno hlastanje po pozornosti. Ali če izrazimo to še bolj plastično in neposredno, ker je to v obdobju brutalnosti jezika povsem v duhu časa – bili smo priča že videnim predstavam, ki jim v družbi z živci na robu potrpežljivosti in zadržanosti ne bo nihče ploskal. Niti žvižgal, ampak bosta dogodek pospremila zgolj ignoranca in mučni molk. Tisto, česar se politiki, ko stavijo na čustva, strah, solze, veselje, žalost ali sovraštvo, da izmamijo iz volilnega telesa prepotrebne glasove na volitvah, še najbolj veselijo, je otopelost. Ker je to stanje, ko dobi politika brez vesti in morale proste roke za gnetenje države, družbe in posameznika v proizvod druge republike.
Osrednja akterja uprizoritve dogodka na Brdu pri Kranju sta stara znanca slovenske politike, prekaljena politika, ki sta pred več kot desetletjem uganjala podobne s...
