V ameriškem senatu se je ugotavljanje okoliščin vdora privržencev predsednika Donalda Trumpa v kongres 6. januarja začelo z medsebojnimi obtožbami odgovornih in razkrivanjem očitnih varnostnih in drugih napak na dan, ko so v ZDA potrjevali rezultate predsedniških volitev. Trije vodilni predstavniki kongresne policije so na zaslišanju dejali, da sploh niso vedeli za opozorilo ameriške zvezne policije FBI, ki je dan prej zapisala, da so Trumpovi privrženci »pripravljeni na vojno«. Kaže, da je sporočilo FBI 5. januarja v kongres romalo po elektronski poti in po vsakdanjem postopku obveščanja, ne pa po kakšnem izrednem, ki bi ga zahtevale okoliščine. Na vojsko so letele obtožbe, da je po začetku vdora v kongres oklevala z napotitvijo nacionalne garde, ker jo je skrbelo, kako bo videti v javnosti, če se bodo v kongresni palači s protestniki spoprijeli oboroženi vojaki, je dejal poveljnik washingtonske policije Robert Contee. Pentagon je to zanikal. Dva od treh vodilnih kongresne policije, ki je samostojna in zadolžena predvsem za varovanje kongresa, sta si nasprotovala celo o tem, ali sta ali nista med vdorom v kongres govorila po telefonu in se dogovarjala o pozivu na pomoč nacionalni gardi.
McConnell bi preiskoval tudi nasilje ob protestih temnopoltih
Da je šlo pri vdoru v kongres za vsaj delno organizirano množico, je na zaslišanju dejala vodja oddelka kongresne policije Carneysha Mendouza. Vojna veteranka je po lastnih besedah takoj prepoznala, da so protestniki znotraj kongresne palače odvrgli plin CS, kar je načeloma solzivec, vendar je bil ta hujši, namenjen vojaški uporabi. »Dobila sem opekline, ki se še do danes niso pozdravile,« je dejala. O organiziranosti vsaj dela protestnikov pričajo tudi elektronska sporočila in odkrite cevaste bombe pri sedežih republikanske in demokratske stranke.
Z začetkom zaslišanj je ameriška javnost verjetno dobila šele okus tega, kaj prihaja med razčiščevanjem okoliščin napada, potem ko je bil »prvoobtoženi« zanj, nekdanji predsednik Trump, v senatu oproščen. To bo trajalo še dolgo časa že zaradi razsežnosti prvega napada na kongres po letu 1814, pa še tistega so zakuhali Britanci, ne domačini. Predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi je predlagala, da bi za razjasnitev dogodkov ustanovili posebno dvostrankarsko preiskovalno skupino, kakršna je ugotavljala vse okoliščine terorističnih napadov na ZDA leta 2001 in za svoje delo dobila večinoma pohvale. Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell je včeraj nakazal, da mu ideja o tem ne diši oziroma da bi privolil v preiskavo, če bi »širše analizirala ves obseg problema političnega nasilja v tej državi«. McConnell namreč hoče, da bi v takšno preiskavo, če že mora potekati, vključili tudi nasilje ob lanskih protestih v ZDA po smrti temnopoltega Georgea Floyda med policijsko aretacijo v Minneapolisu. ba
