Nemško sodišče v Koblenzu je včeraj spisalo zgodovino. Polkovnika sirske tajne službe Ejada Al Hariba (44), ki je leta 2011 pretepal in odpeljal najmanj trideset zajetih protivladnih demonstrantov v zapor v Damasku, čeprav je vedel, da tam mučijo ljudi, je sodišče obsodilo na štiri leta in pol zapora zaradi sodelovanja v zločinu proti človečnosti. Tako se je prvič zgodilo, da mora nekdo iz režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada polagati račune za krvoločnost.
Al Harib je potem leta 2012 zbežal v Nemčijo in v prošnji za azil priznal, da je delal za Al Asadovo tajno službo, kjer je bil pred začetkom arabske pomladi leta 2011 zadolžen za ovaduštvo v džamijah, predvsem proti hodžam. V Nemčiji so ga prepoznale njegove žrtve iz leta 2011.
Zbrali tudi dokaze proti Asadu
Njegova obsodba v Nemčiji je brez primere tudi, ker zadeva nima neposredne zveze z Nemčijo, ampak so postopek peljali v skladu s splošno pristojnostjo sodišč. Za najhujše zločine – genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti – lahko proces teče v kateri koli državi, ki ima takšno zakonodajo (Nemčija od leta 2002), če sojenje ni mogoče pred mednarodnimi sodišči. Logičen naslov bi sicer bilo mednarodno kazensko sodišče, ki pa nima pristojnosti za Sirijo, ker ni podpisnica rimskega statuta. Tudi mimo tega bi mednarodno kazensko sodišče lahko prevzelo sirski primer, če bi ga nanj napotil varnostni svet ZN, kar pa v primeru Sirije blokira Rusija pa tudi Kitajska.
»To je zgodovinska obsodba. Odgovorni za mučenje v Siriji prvič odgovarjajo pred sodiščem, kar prinaša vsaj nekaj pravice. Odločitev ima veliko simbolno vrednost za veliko ljudi, tudi zunaj Sirije,« je zapisal nemški zunanji minister Heiko Maas. Predstavniki žrtev sirskega režima pa so izrazili upanje, da je včerajšnji prvi korak v Nemčiji res šele prvi.
Drugi bi lahko prišel kmalu. Ejad Al Harib je bil namreč samo soobtoženi v procesu, v katerem je glavni obtoženec njegov nadrejeni, nekdanji general in visoki predstavnik Asadovega režima Anvar Raslan (58). Obtožen je zločinov proti človečnosti oziroma odgovornosti za smrt najmanj 58 ljudi in za mučenje 4000 ljudi. Razsodba bo znana predvidoma jeseni. Tudi Raslan je leta 2012 zbežal iz Sirije oziroma iz objema Asadovega režima.
Nemška agencija DPA navaja, da so tožilci med preiskavo tega primera zbirali tudi dokaze proti samemu Asadu, ki bi jih lahko uporabili, če bi mu kdaj sodili, denimo ko več ne bo užival predsedniške imunitete, ali če bi se vendarle odprla vrata procesu pred mednarodnim kazenskim sodiščem.
