Waldo je nagrajen, a zagrenjen londonski filmski režiser, ki bi bil po desetletju bolezni in življenja na invalidskem vozičku zrel za odhod s tega sveta, če ga ne bi pokonci držala dobra stara zloba. Dovolj inteligenten in pretkan je, da bi naključnega bralca mimogrede prepričal, da gre pravzaprav za ljubezen – bolj do dvajset let mlajše žene Pakistanke Zenab kot do slave ali denarja, ki ju ona brez slabe vesti izrablja na njegov račun. Zee si je namreč našla ljubimca; moža vara z Eddijem, filmskim kritikom, ki je Waldu »preko trideset let več kakor znanec in manj kot prijatelj«, in tudi njemu, ki ima toliko dolgov, da bi jih lahko poravnala le ravno prav dobro stoječa vdova, prebrisanosti ne manjka. Vsi trije osrednji protagonisti si torej delijo nesramežljivo skrb za lastno dobrobit, pa tudi zavedanje, da – ko gre za seks – pravice ni. Angleško-pakistanski »pobalin« Hanif Kureishi si je torej v kategoriji črnega humorja s svojim zadnjim romanom Ničla znova dal duška.
Da je avtor slavnega Bude iz predmestja domiseln stilist, s sočnim besedjem in odrezanimi kratkimi stavki, ki določajo hitri ritem in časovne premene romana, k nam ...