Električna in tovorna kolesa so v evropskih mestih vse bolj priljubljena. Pogosto nadomestijo drugi ali celo edini avto v družini in zmanjšajo gnečo na cestah, kar je tudi ambicija Ljubljane. V Ljubljanski kolesarski mreži so prepričani, da bi subvencije spodbudile nakup električnih in tovornih koles, ki so posebej uporabna v mestih. »V Veliki Britaniji so izračunali, da bi subvencija v višini okoli 300 evrov podvojila prodajo e-koles. Izračunali so tudi, da je subvencija za e-kolesa dvakrat bolj učinkovita kot za e-avtomobile v smislu stroška prihranka izpustov CO2,« pravijo v društvu, kjer opozarjajo, da je subvencioniranje še posebej učinkovito, če ob tem oblasti poskrbijo še za kakovostno kolesarsko infrastrukturo: kolesarske steze, varne kolesarnice in polnilna mesta.
V društvu ne razumejo, zakaj država že leta subvencionira nakup električnih avtomobilov, ki ne naslavljajo vprašanj prometnih zastojev, varnosti na cesti in dostopnosti za vse sloje prebivalcev, za električna kolesa pa se po drugi strani nikoli ne najde sredstev. V začetku lanskega leta je sicer kazalo, da bo država nekaj denarja za električno mobilnost kolesarjev vendarle namenila, saj so na ministrstvu za okolje in prostor pod vodstvom Simona Zajca v kar 350 milijonov evrov težkem programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe za obdobje 2020–2023 za subvencioniranje nakupa električnih in tovornih koles namenili dva milijona evrov.
Vizjak ustavil razpis
Prednosti električnih in tovornih koles so takrat ugotavljali tudi na ministrstvu, saj so v obrazložitvi programa sklada zapisali: »Električna in tovorna kolesa so lahko bolj trajnostna rešitev za mobilnost na neravninskih območjih, za premagovanje večjih razdalj in za osebe s fizičnimi omejitvami. So nadomestilo osebnih avtomobilov za dnevne poti in omogočajo zmanjšanje stroškov, povezanih z lastništvom avtomobila.« A z novo vlado je na ministrstvu, ki ga je prevzel Andrej Vizjak, hitro zavel nov veter, ki kolesarjenju ni ravno naklonjen.
Čeprav je bil v lanskem letu za spodbude za nakup električnih koles predviden le milijon evrov ali 0,9 odstotka letne porabe sklada, so na ministrstvu odločili, »da je treba začasno zaustaviti izvajanje določenih ukrepov, ki v zaostreni situaciji ne bi v zadostni meri prispevali k ciljem sklada za podnebne spremembe«. A bojazen, da subvencioniranje koles ne bi prispevalo dovolj k ciljem sklada, je nenavadna, saj so na ministrstvu v obrazložitvi ukrepa navajali ravno velike koristi, ki jih ta prinaša, in to predvsem na »področjih, ki jih določa evropska zakonodaja in na katerih ima Slovenija zaostanke pri izvajanju, to je v sektorju promet, in sicer z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov«. »Ukrep bo prispeval k blaženju podnebnih sprememb. Izračuni kažejo, da bi bilo na letni ravni do 4504 kg CO2 ustrezno manj izpusta toplogrednih plinov,« so še zapisali na ministrstvu.
Namesto za kolesa subvencije tovornjakom
Pod ministrom Vizjakom so pristopili k pripravi sprememb programa porabe sklada, kot razlog pa navedli, da so si prizadevali za to, da sklad za podnebne spremembe pomaga tudi »gospodarstvu in fizičnim osebam k izhodu iz krize«. Ob tem je zanimivo, da sklad, v katerega se stekajo prihodki od prodaje emisijskih kuponov, poka po šivih, saj lani od predvidenih več kot sto milijonov evrov ni bila porabljena niti tretjina sredstev, na voljo pa je bilo še dobrih 110 milijonov evrov prenesenih sredstev iz preteklih let. Tudi lani so bili prilivi sklada kljub epidemiji zaradi visokih cen emisijskih kuponov stabilni, saj se je vanj steklo več kot 65 milijonov evrov ali zgolj milijon evrov manj kot v letu 2019.
Ekonomski razlogi in domnevne majhne koristi subvencioniranja nakupa električnih koles torej ne morejo biti razlog za to, da tega ukrepa ni v novem programu porabe sredstev sklada. Po naših informacijah je ključni razlog precej bolj banalen, saj naj bi se razpisov za električna kolesa otepali, ker pričakujejo veliko vlog, veliko vlog pa pomeni veliko dela za uradnike. Zanimivo je tudi, kateri drugi ukrepi na področju spodbujanja električne mobilnosti so se vodstvu ministrstva zdeli bolj smiselni. V novem programu porabe sredstev sklada so na primer kar 10 milijonov evrov v letošnjem letu rezervirali za avtoprevoznike, ki jih želijo spodbuditi k nakupu okolju bolj prijaznih tovornjakov. Obrazložitev ukrepa v programu se (dobesedno) glasi: »Sredstva so namenjena zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v prometu. Sofinancira/financira se… Upravičenci do porabe sredstev so… Ukrep bo izvajal… Učinki izvedbe projekta bodo ovrednoteni… oceno zmanjšanja emisij toplogrednih plinov…«