Kljub počitnicam se vrata v Pionirskem domu odprejo vsako jutro ob 9. uri. Trinajst otrok, večina napotenih prek socialnih centrov, nekaj jih je tudi iz begunskega centra, v družbi študentov poskuša nadoknaditi primanjkljaje v znanju, ki so nabrali v štirih mesecih pouka na daljavo. Kot je poudarila Vika Potočnik, težko pove, kakšen je učni primanjkljaj. »Ni podatkov, koliko otrok je dejansko lahko nemoteno spremljalo pouk na daljavo, zato tudi ne vemo, kakšne so luknje v znanju,« je povedala direktorica Pionirskega doma in dodala, da so se prav zato odločili otrokom ponuditi roko pomoči.

Otroci pridejo z različnimi težavami

Tudi dvanajstletna Klea od ponedeljka, ko so se začele počitnice, na lastno željo prihaja zjutraj v učilnico Pionirskega doma. Pravi, da večjih težav pri pouku na daljavo ni imela, prav tako je bila preko zooma vprašana že pri večini predmetov. »Vsebine pri predmetih so nam predavali preko zooma, če česa nisem razumela, sem vedno lahko vprašala. Najtežje je bilo pri tehniki, kjer smo navodila in vsebine dobivali samo v e-učilnico. Tukaj moram še veliko nadoknaditi, težave sem imela tudi pri oddaji izdelkov,« je povedal Klea in dodala, da bosta z inštruktorjem Markom J. Užmahom med počitnicami poskušala predelati vsebine pri vseh predmetih, saj jo po vrnitvi v šolo čakajo pisna preverjanja znanja in ustno spraševanje.

Drugače kot pri Klei, ki večjih težav zaradi lukenj v znanju nima, pa se inštruktorji, ki v klopeh sedijo z napotenimi učenci, srečujejo z različnimi izzivi. Kot je povedal Užmah, gre pri učni pomoči za individualno delo, saj pridejo otroci z različnimi težavami. »Nekateri imajo težave na vseh področjih, zato beremo učbenike, drugi imajo luknje v znanju samo pri določenem predmetu, nekaj pa je takih, ki potrebujejo zgolj dodatno razlago in zmorejo naprej sami,« je povedal Užmah, ki končuje magisterij na pedagoški fakulteti, in dodal, da je ekipa inštruktorjev ubrala pristop, da poskušajo najti luknje v znanju in jih zakrpati, čeprav se zavedajo, da jim v enem tednu vsega ne bo uspelo nadoknaditi.

Stigmatizirana koronageneracija

»Ta teden je cilj, da se vzpostavi odnos z otroki. Kolegica ima težave z učenko, ki pride na uro, a noče sodelovati, ne odpre niti ust,« je o stiski nekaterih otrok povedal Užmah in dodal, da opažajo veliko težav s socializacijo, mnogim je padla motivacija. »Imam učenko, ki obiskuje šesti razred. Že prej je komaj shajala z matematiko, karantena pa je njeno znanje še poslabšala. Težav pri drugih predmetih ni imela. Kljub temu nama je v nekaj dneh uspelo nadoknaditi primanjkljaje v znanju,« je povedal in dodal, da so si otroci različni. »Pri nekaterih je problem vsesplošen, nimajo več motivacije, da bi sploh delali, zato pri njih pristopamo drugače.«

Prav vsi pa se bojijo in si niti ne upajo ugibati, koliko otrok smo dejansko izgubili v štirih mesecih karantene. »Na šolah sicer obstaja učna pomoč, vendar zgolj za otroke z odločbo o posebnih potrebah, za splošno populacijo tega ni. Medgeneracijska pomoč je na voljo samo na določenih šolah, seveda če so se same organizirale. Zato je dodatni program, kot ga poskušamo vzpostaviti v Pionirskem domu, zelo dobrodošel. A dejstvo je, da je treba zagotoviti kadre in denar na državni ravni, da se bodo tudi šole lahko organizirale in sanirale trenutno situacijo,« je še povedal Užmah, Vika Potočnik pa ga je dopolnila z besedami: »Tega se žal ne da odpraviti s cepljenjem, posledice pa bodo dolgoročne. Tudi zato bomo v Pionirskem domu dobro razmislili, na kakšen način tovrstno učno pomoč nadaljevati tudi v prihodnje.«