Sredi kampanje pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami je izraelski premier Benjamin Netanjahu odkril, da je možno s cepivom proti koronavirusu iztržiti tudi politični dobiček. Država, ki je na vrhu svetovne lestvice po precepljenosti prebivalstva proti covidu-19, bo del svojih domnevno presežnih doz cepiv dostavila prijateljskim državam – podpornikom Izraela. Medtem ko Palestinci od Izraela, ki je zanje kot okupator odgovoren tudi za dostavo cepiv, šele začenjajo dobivati prve odmerke, jih bo ta okoli 100.000 brezplačno delil z več kot deset državami. Vse so pred nedavnim okrepile vezi z Izraelom z napovedjo ali že izvedenim odprtjem diplomatskih predstavništev oziroma pisarn v Jeruzalemu. V zahvalo za odmik od nepisanega pravila v mednarodni skupnosti, da države nimajo diplomatskih predstavništev v mestu, ki ga Izrael sicer pojmuje za svojo prestolnico, se bo Benjamin Netanjahu s 5000 odmerki cepiva za vsako zahvalil Češki, Gvatemali in Hondurasu.
Benny Ganc je poparjen
V izraelski vladi sprva niso hoteli potrditi dobav cepiv prijateljskim državam, pozneje pa so to vendarle storili rekoč, da so prejeli številne prošnje za dobavo cepiv. Toda v oči bode, da so prejemniki cepiv zgolj države, ki so privolile v selitev diplomatskih predstavništev iz Tel Aviva v Jeruzalem, odločitev za dobavo pa je sprejel sam Netanjahu brez razprave vlade.
Po poročanju izraelskih medijev naj bi Izrael brezplačne pošiljke cepiv sicer dostavil še več državam, skupno petnajstim. Čeprav dokončni seznam še ni bil oblikovan, je Netanjahujeva odločitev za precej vroče krvi poskrbela pri obrambnem ministru Bennyju Gancu, ki se s svojo Modro-belo stranko na prihajajočih volitvah bojuje za politično preživetje. »Dejstvo je, da Netanjahu brez odgovornosti pošilja cepivo, ki smo ga za izraelske državljane kupili z davkoplačevalskim denarjem, kar kaže na to, da misli, da vodi kraljevino, ne pa države,« meni Ganc.
Cepivo v igri pri menjavi ujetnikov
Nekaj dni pred novo covidno diplomacijo pa se je zgodila še bizarna izmenjava zapornikov med Izraelom in Sirijo, pri kateri je cepivo odigralo vlogo odkupnine. Sirski režim Bašarja Al Asada je izpustil zajeto Izraelko, ki je sama hotela vstopiti na sirsko ozemlje, Izrael pa sirska pastirja, ki so ju izraelski vojaki zajeli na zasedeni Golanski planoti. V pogajanja za izmenjavo se je vključila Moskva. Za uspešno izmenjavo zapornikov je moral Izrael ruskemu proizvajalcu cepiv plačati 1,2 milijona dolarjev, ta pa je v zameno za (od)kupnino Damasku dostavil 50.000 doz cepiva sputnik. Arabski poslanec v knesetu Ahmed Tibi se je ob tem cinično vprašal, ali mora v Gazo res najprej pobegniti kakšen Izraelec, da bodo Palestinci dobili cepiva.
