V CUDV Črna na Koroškem so se odločili, da bodo sledili konvenciji o pravicah ljudi z ovirami, ki narekuje zmanjšanje števila postelj v ustanovah. Vključili so se v projekt Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvajanje deinstitucionalizacije. Poleg posebnega socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu iz Dutovelj, kjer poteka podoben proces, je to edini zavod pri nas, ki se je za zdaj odločil za preobrazbo iz institucionalne v skupnostno oskrbo. Za vsebinski del projekta imajo v Črni na Koroškem na voljo 2,4 milijona evrov, za investicijski pa 4,8 milijona. Od tega bo 80 odstotkov evropskega denarja, dvajset pa ga bo prišlo iz državnega proračuna.
Prehod v svobodnejše življenje
Konec minulega leta so odkupili zemljišča, na katerih bodo zgradili 13 stanovanjskih hiš, izbran pa je bil tudi že projektant. Načrtujejo, da bodo do leta 2023, ko se bo projekt zaključil, 70 stanovalcev iz centralne stavbe v Črni na Koroškem preselili v nova stanovanja v Mežici, Slovenj Gradcu, Dravogradu, Radljah ob Dravi, Muti in Ravnah na Koroškem, v vsaki stanovanjski enoti pa bo bivalo od štiri do šest ljudi. »Če bodo na voljo v tem obdobju še dodatne kapacitete in finančna sredstva, bomo konceptu preselitev sledili še naprej,« pravi Dalja Pečovnik, direktorica CUDV Črna na Koroškem, ki ima 300 uporabnikov, od tega jih okrog 140 živi v centralni stavbi, 60 v večjih stanovanjskih skupinah, sto pa jih od doma prihaja v dnevno varstvo.
Selitve se veselijo tudi uporabniki. Med njimi Mojca Šmon, ki 20 let biva v CUDV Črna na Koroškem, od tega 12 let v centralni stavbi in zadnjih šest let v stanovanjski skupini, kjer živi dvanajst stanovalcev, njihovo življenje pa je še vedno odvisno od urnikov ustanove. »Želim se preseliti v manjšo enoto, kjer bom imela več svobode in bo lažje uskladiti interese. Da bom šla lahko sama v trgovino, na kavo s prijatelji, s katerimi bom sama želela iti in šla na sprehod, kadar bom sama hotela,« je dejala in dodala, da rada riše, bere, posluša glasbo, njena skrita želja pa je, da bi vodila oddajo na Koroškem radiu. Upa, da bo o tem, kako in kdaj se bo ukvarjala s temi dejavnostmi, lahko kmalu sama sprejemala odločitve.
Glavni cilj projekta je prav večja samostojnost uporabnikov. Dalja Pečovnik pravi, da je osnovni namen preusmeritev institucionalne kulture v osebnostni pristop, »ki bo izhajal iz upoštevanja osnovnih človekovih pravic in možnosti izbire pri uravnavanju lastnega življenja«. Med selitvijo in po njej bodo z uporabniki naredili osebne načrte, v katerih bodo upoštevali njihove želje, na primer, kam bi se radi preselili in kakšen pogled imajo na prehod iz ustanove v oskrbo v skupnosti. Oblikovali bodo tudi mobilne ekipe zaposlenih, ki se bodo usposobili za nov način dela, in vzpostavili informacijske pisarne.
Celostna preobrazba zavoda
Pri preoblikovanju svojega delovanja CUDV Črna sodeluje z Inštitutom za socialno varstvo. Strokovna raziskovalna sodelavka inštituta Andreja Rafaelič opozarja, da je treba proces prehoda v skupnostno oskrbo izpeljati do konca. Torej ne le za 70 uporabnikov, ampak za vse. »Ključno je, da se zavod zapre do konca,« pravi in dodaja, da je prehod v stanovanjske skupine le prvi korak, ki so ga v številnih evropskih državah že presegli, in da mora temu slediti popolna transformacija v skupnostno oskrbo.
To pomeni, da s koncem evropskega projekta leta 2023 delo še ne bo končano. Vzporedno načrtujejo celostno preobrazbo delovanja zavoda, ki naj bi se končala čez pet leta. Takrat naj bi imeli uporabniki precejšnjo izbiro, kje in kako bodo živeli. »Po navadi uporabniki zelo cenijo službe, ki imajo na voljo paleto različnih možnosti, kot so stanovanjske skupine, stanovanja s podporo, razne oblike pomoči na domu,« meni Andreja Rafaelič. Čez pet let naj bi imeli na voljo vse te in tudi druge možnosti s področja bivanja, oskrbe in tudi zaposlovanja.
