Venezuelski predsednik Nicolas Maduro in kolumbijski predsednik Ivan Duque se ne marata, prvi drugemu očita, da je desničar, ki podpira venezuelsko opozicijo in ameriške sankcije, drugi pa prvemu, da je levičarski avtokrat in da ščiti kolumbijske gverilce ter preprodajalce mamil. Ko je Duque minuli četrtek napovedal sestavo posebne elitne vojaške enote za boj proti tem skupinam, se je Maduro odzval rekoč, da je venezuelskim oboroženim silam odredil, naj se odločno zoperstavijo »za zdaj z besedami in očistijo cevi svojih pušk«, če bi si kolumbijska specialna enota drznila vdreti na venezuelsko ozemlje.
Nekaj dni prej je Maduro smešil Duquejevo predstavitev zakona, imenovanega Statut za začasno zaščito venezuelskih migrantov (ETPV), češ da je burka, s katero si kolumbijski predsednik poskuša »umiti obraz« pred mednarodno javnostjo. Videti je, da s sovražnim odnosom drug do drugega poskušata ustvariti povod za vojno.
Pravice za integracijo migrantov
Kolumbijski predsednik je ETPV predstavil 8. februarja v Bogoti v navzočnosti Filippa Grandija, visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR). Namen tega statuta naj bi bil urediti bivanje in vključevanje v socialni in ekonomski sistem več kot 1,7 milijona priseljenih Venezuelcev, med katerimi jih je 960.000 brez dokumentov. Ti ljudje so prišli in še prihajajo prek neštetih ilegalnih prehodov vzdolž 2200 kilometrov dolge meje med Kolumbijo in Venezuelo.
Statut, ki se bo po uradnih določilih začel izvajati maja, predvideva uradno registracijo migrantov prek interneta in desetletno dovoljenje za bivanje v Kolumbiji, v tem času lahko zaprosijo za stalno prebivališče. Poseben poročevalec UNHCR za človekove pravice migrantov Felipe González Morales je poudaril, da ETPV ureja pravice migrantov do dela, socialne pomoči, šolanja in drugih človekovih pravic, kot na primer zdravstvenega varstva v sedanjem kontekstu pandemije covida-19, ob tem da je Duque še decembra lani napovedoval, da ne bo odobril cepljenja migrantov.
Veliki izzivi migracij iz Venezuele
Latinska Amerika v zadnjih štirih ali petih letih doživlja enega največjih migracijski valov v svoji zgodovini. Ljudje bežijo iz Venezuele zaradi ekonomske, socialne in humanitarne krize, ki jo je ustvarila Madurova nespametna politika in so jo poglobile sankcije Trumpove administracije. Po podatkih ZN je do zdaj to državo zapustilo od 5 do 5,5 milijona njenih prebivalcev. Večina je migrirala v Kolumbijo (okoli 34 odstotkov) in Peru (1,3 milijona), zatekli so se tudi v Čile, Argentino, Urugvaj, Mehiko, ZDA in Evropo. Za latinskoameriške države predstavlja socialno in ekonomsko breme migracijskega vala izziv, zlasti za 50-milijonsko Kolumbijo s povprečno stopnjo razvoja ter velikimi socialnimi in varnostnimi problemi.
Zato kolumbijski ETPV predstavlja pomembno humanitarno gesto za celotno regijo in ves svet, pravi visoki komisar Grandi in upa, da bodo tudi druge države sprejele podobne rešitve. Ta poteza je naletela na odobravanje povsod po svetu, papež Frančišek je kolumbijskim oblastem izrazil hvaležnost »za zaščito in integracijo migrantov«.
