Halvor Egner Granerud je minuli petek v Rasnovu v Romuniji že proslavljal dvanajsto uvrstitev na najvišjo stopničko zmagovalnega odra v letošnji sezoni in osvojitev premiernega velikega kristalnega globusa, ko ga je le nekaj minut po tekmi presenetila informacija, da je zaradi neustreznega dresa diskvalificiran. Najboljši skakalec te zime je preizkušnjo končal pošteno razočaran, saj je bil med drugim tudi na pragu tega, da podre rekord Roarja Ljoekelsoeya in postane Norvežan z največ zmagami v eni sezoni.
Kljub temu je Granerud že pred časom močno presegel vsa pričakovanja. Štiriindvajsetletnik, ki je v svetovnem pokalu debitiral decembra 2015 v Lillehammerju, ni pred pričetkom sezone v seštevku svetovnega pokala nikoli končal višje kot predlani, ko je bil 15. Lani je nato večji del zime tekmoval zgolj v celinskem pokalu, na najvišji ravni pa nastopil le dvakrat, ko je prav v Rasnovu zasedel 31. in 23. mesto. »Življenje se mi je letos povsem obrnilo na glavo. Več kot leto dni sem živel od prihrankov, zdaj pa sem končno lahko vrnil izposojeni denar,« je za norveško nacionalno radiotelevizijo NRK priznal Halvor Egner Granerud.
Mladenič iz Osla je pred tem zaslužil premalo, da bi lahko živel le od smučarskih skokov, zato je še lansko poletje delal kot vzgojitelj v enem od vrtcev v Trondheimu. V tem izredno užival, saj se je lahko povsem odklopil od vrhunskega športa. »To je bila čudovita izkušnja, ki bi jo kasneje v življenju še rad ponovil. Če si vrhunski športnik, so si dnevi zelo podobni. Ves čas stremiš k temu, da postaneš še boljši, zato je bilo lepo početi nekaj povsem drugačnega,« je dejal Granerud, a priznal, da je poklic vzgojitelja vse prej kot lahek. »Ko treniram, je moje telo zelo utrujeno. Noge so težke in že vzpenjanje po stopnicah postane opravilo. A po le enem dnevu v vrtcu ni iztrošeno le telo, ampak tudi glava.«
Čeprav je smučarski skakalec na Norveškem skoraj čez noč postal senzacija, še zdaleč ni najslavnejši član svoje družine. Njegov praded je pokojni pisatelj in ilustrator Thorbjorn Egner, ki je med drugim napisal književno klasiko Klatremus og de andre dyrene i Hakkebakkeskogen (Zverinice iz gozda Hokipoki). Ob njej so odrasle številne generacije norveških otrok, na podlagi pravljice pa je v bližini Kristiansanda nastal celo zabaviščni park. »Če bom želel, da se me bo nekoč omenjalo v istem stavku z Egnerjem, bom moral osvojiti vsaj dve zlati olimpijski kolajni,« je prepričan Granerud, ki ga slavna preteklost njegovega prednika prav nič ne moti. »Mislim, da smo zaradi Egnerja kot družina še toliko bolj povezani. Zaradi njega imamo vsako drugo leto srečanja, na katerem se zbere širše sorodstvo.«
Tako kot številni njegovi stanovski kolegi tudi on velja za adrenalinskega odvisnika. Že kot 16-letnik se je gol spustil po srednji skakalnici v Lillehammerju in močno razburil del tamkajšnje javnosti, ki je zahtevala, da se skakalcu za nekaj let celo prepove nastopati, tri leta pozneje pa si je zaradi salte na tekaških smučeh predrl desno pljučno krilo. Dandanes deluje bolj umirjeno, saj prosti čas najraje preživlja na igriščih za golf, bolj kot v preteklosti pa pazi tudi na prehrano. Zaradi alergije na gluten je njegova dieta še posebej stroga. »Ko tekmujem v tujini, jem le preverjene norveške izdelke. Predvsem prepečenec, različne kosmiče, arašidovo maslo in ovsene kaše, ki jih prelijem z vročo vodo,« je medijem nedavno razkril prvi favorit za zlato odličje na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu v Nemčiji.
