Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju so prvič izvedli davnega leta 1924 v sklopu zimskih olimpijskih iger v Chamonixu v Franciji. Skozi leta se je format tekmovanja precej spreminjal. Na tokratnem v Oberstdorfu, ki bo dogodek gostil že tretjič, bo do zdaj največ 24 tekem, in sicer dvanajst v smučarskem teku, pet v nordijski kombinaciji in sedem v smučarskih skokih. Naslednja gostiteljica bo čez dve leti Planica. Na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju je svoj pečat pustila tudi Slovenija. V času skupne države Jugoslavije je za edino kolajno poskrbel smučarski skakalec Franci Petek, nato pa jih je v času samostojne Slovenije padlo še osem. Najuspešnejši posameznik je smučarski skakalec Peter Prevc, ki se lahko pohvali s tremi, zadnjo pa sta v ekipnem tekaškem sprintu v klasičnem slogu v Seefeldu 2019 osvojili Anamarija Lampič in Katja Višnar.
Predazzo v Italiji je leta 1991 gostil svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, na katerem je Slovenija prišla do prvega odličja. Takrat sicer še pod skupno državo Jugoslavijo, a jo je osvojil Slovenec Franci Petek. In to celo zlato. Konkurenco je pokoril s skokoma 115,5 in 117 metrov. Pri še ne polnih 20 letih je tako dosegel, kar se je pozneje izkazalo kot uspeh kariere. »V našem športu se nikdar nismo posebej opredeljevali za Jugoslovane, saj so skoki veljali za slovenski šport. To odličje je bilo morda bolj kot zame pomembno za slovenske smučarske skoke, saj je Slovenec prvič postal svetovni prvak. Zato se je ustvarila še dodatna evforija. To so izjemni spomini in vesel sem, da mi je bilo dano to doživeti v tej vlogi,« se tedanjih občutkov večkrat spominja Franci Petek.
Fenomen Roka Benkoviča
Na novo odličje s svetovnih prvenstev v nordijskem smučanju je nato Slovenija čakala dolgih 14 let. Na prizorišču tokratnega Oberstdorfa je 19. in 20. februarja 2005 zablestel smučarski skakalec Rok Benkovič. Danes 34-letni Kamničan je najprej senzacionalno postal svetovni prvak na srednji skakalnici, nato pa naslednji dan skupaj s Primožem Peterko, Jernejem Damjanom in Juretom Bogatajem prišel še do brona v moštveni tekmi na srednji skakalnici. Takrat je bil star vsega 18 let. »Težko je povedati, kako sem vesel. Zadnje dni sem skakal zelo dobro, da pa bi lahko postal svetovni prvak, si niti v sanjah nisem mislil. Pokazal sem dva fantastična skoka in hvala bogu, da mi je to po slabi sezoni uspelo na največji tekmi,« se je takrat smejalo Roku Benkoviču.
Na naslednjem svetovnem prvenstvu je bil čas za prvo slovensko odličje v smučarskem teku. Petra Majdič je v Saporu na Japonskem v sprintu v klasični tehniki prišla do srebra. Znova se je na stopničke zavihtela štiri leta pozneje v Oslu v zadnji sezoni pred športno upokojitvijo. Takrat je v sprintu v prosti tehniki osvojila bron. »Prosta tehnika je moja slabša, precej bolj mi ustreza klasična. Hvala bogu, da je bila proga težka, saj mi je to omogočilo takšen uspeh. Bila sem povsem osredotočena na svoj nastop, kar mi je na koncu prineslo bron,« je v Oslu pojasnjevala Petra Majdič. Slovenijo so tedaj z bronom razveselili tudi smučarski skakalci (Peter Prevc, Jurij Tepeš, Jernej Damjan, Robert Kranjec) v moštveni tekmi na veliki skakalnici, ki je imela zaradi vetra le eno serijo.
Dvaindvajset let po Franciju Petku je bil Predazzo znova srečen kraj za Slovenijo. Peter Prevc, ki je dve leti pred tem prvič okusil slast odličja na svetovnih prvenstvih, je prišel še do dveh. Najprej je osvojil bron na srednji, nato pa še srebro na veliki skakalnici. »Skakalnica mi je pisana na kožo. Zame ni več omejitev. Pred drugim skokom sem bil kar malce živčen, ko sem se vozil na sedežnici na zaletišče. Ko se je začela procedura za skok, sem padel v svoj svet in sem se povsem osredotočil na nastop. V čakanju na izid sem upal, da bo pred mojim priimkom zasvetila številka dve, zato sem bil še bolj vesel številke ena. Slovenski navijači so me ponesli do kolajne,« je prve vtise po osvojeni srebrni kolajni sklenil takrat 20-letni Peter Prevc. Šestletno sušo z odličji sta na zadnjem svetovnem prvenstvu prekinili Anamarija Lampič in Katja Višnar, ki sta v Seefeldu postali svetovni podprvakinji v ekipnem tekaškem sprintu v klasičnem slogu. »Čakala sem zadnje Anine korake, nato pa so sledili trenutki sreče in veselja, ki se jih ne da opisati. Verjela sem v njene sposobnosti. To so bili eni najlepših trenutkov v mojem življenju,« je Katja Višnar ob sanjskem razpletu sprinta štafet lebdela v oblaku veselja.
Norveška razred zase
Tekmovanje je sicer največkrat do zdaj gostil Lahti na Finskem, in sicer kar sedemkrat. Sledi Falun s petimi, Oslo (Norveška) s štirimi ter Zakopane (Poljska) in Predazzo (Italija) ter zdaj Oberstdorf s po tremi. Na večni lestvici osvojenih odličij premočno vodi Norveška. Njeni nordijski asi so do zdaj skupno osvojili že kar 367 odličij (146 zlatih, 109 srebrnih in 112 bronastih). Finska na drugem mestu jih ima kar 166 manj. Daleč najuspešnejša med vsemi tekmovalci in tekmovalkami je norveška smučarska tekačica Marit Bjoergen, ki je med letoma 2003 in 2017 osvojila 18 zlatih, pet srebrnih in tri bronasta odličja, torej skupno kar 26 kolajn.
