Oktobra, slab mesec prej, preden se je zaradi epidemije ustavilo javno kulturno življenje, je Urška Koželj na povabilo direktorja Šentjakobskega gledališča Milana Goloba in Saše Strnad začela vadbo igrafit kar na malem odru gledališča. »Če smo iskreni, v igralčevi naravi nikoli ni volje za trening, disciplino. Razen igralsko, seveda. Smo umetniki, ki znamo bedeti pozno v noč, zgodnje jutranje vstajanje nam je tuje. Zvečer radi posedamo in se družimo ob pijači, tudi kakšna cigareta preveč se pokadi. Kljub vsemu pa moramo na odru blesteti, tudi v fizičnem smislu,« je povedala Koželjeva, ki je svojo vadbo, poimenovala jo je igrafit, oblikovala tako, da ustreza kolegom vseh starosti. »Po slabem mesecu, ko vadbe zaradi vseh protikoronskih ukrepov nismo več mogli izvajati skupaj v gledališču, smo se prav tako na pobudo direktorja Goloba preselili na zoom.« Sama, kot v pogovoru nadaljuje, se je tovrstnemu treningu upirala, vendar je kmalu ugotovila prednosti vadbe doma. »Trening opravim doma, kjer se za tisto uro preoblečem v kaj bolj udobnega in se na koncu tudi stuširam,« je povedala v smehu.

Trening glasu, ki pride iz giba

Tako ji zdaj dvakrat na teden, ob torkih in petkih, med 19. in 20. uro na zoomu sledijo kolegi različnih starosti. Tega, kot pravi, se dobro zaveda, saj vadbo prilagodi telesni sposobnosti vsakega posameznika. »Vsak si težavnost vaje določi sam. Imamo težavnostno lestvico od 1 do 5, ki mlajšim igralcem dopušča, da po koncu vadbe tudi, kot sami pravijo, izdihnejo.« Poudarek vadbe je na jedru. »To se pravi na trebuhu, hrbtu. Pomembno je, da ne pozabimo na mišice medeničnega dna. Ne pozabimo niti na mišice nog in rok. Ogromno je tudi dihanja. Pri vsaki vaji poudarim dih, ki pripomore tudi k bolj kakovostnemu glasu, ki pride iz giba,« je razložila in omenila tudi sproščanje po končani vadbi. »Ponavadi je to meditacija, včasih izberem že vodeno vadbo, da lahko z vadečimi delam tudi sama.« Iz izkušenj, ki jih je nabirala sama na odru, predvsem v muzikalu Uscana vas, ve, kako pomembne so sprostitvene vaje. Pred kratkim so se zoom vadbi priključili tudi abonenti, Urško Koželj pa je najel tudi Klub študentov Celje, ki mu je zaradi prepovedi organiziranja koncertov ostalo nekaj sredstev in jih je namenil svojim članom za brezplačno vadbo.

Tri ure muzikala enako 10 kilometrom teka

Urška Koželj, ki je pred kratkim magistrirala na fakulteti za šport, se je našla tudi v muzikalu, s katerim se je srečala prav v Šentjakobskem gledališču Ljubljana, kjer je med drugim igrala glavno vlogo Nade Frayer v muzikalu Uscana vas (v originalu Urinetown). Petje, ples in igra so ji zlezli pod kožo, zato se je na lastno pest začela udeleževati raznih seminarjev in izobraževanj v Sloveniji, nazadnje tudi v Londonu. Kot mlada Ali, ena od dveh prijateljic neveste Sophie, igra tudi v muzikalu Mamma mia.

»Vsi so me zbadali in me spraševali, ali sem igralka. Na srečo so ob meni stali ljudje, ki so verjeli vame. Tudi z Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu nagrajena Marjeta Kovač, moja profesorica na fakulteti za šport. Je tudi naša abonentka v gledališču in si je ogledala tudi moje prestave. Bila je tista, ki me je podprla, da sem začela verjeti, da lahko oboje združim, saj sem na neki točki hotela nekaj pustiti.« V svoji magistrski nalogi Primerjava ocene napora v muzikale in teku na 10 kilometrov je morala športni stroki predstaviti muzikale kot velik telesni napor. »Med enim od nastopov v Mammi mii sem si pod kostum namestila pametno uro, ki je pokazala, da sem po treh urah nastopanja porabila toliko kalorij kot pri teku na 10 kilometrov na ljubljanskem maratonu, ki sem ga takrat pretekla v 51 minutah,« je še povedala sogovornica, ki kljub vsemu že komaj čaka, da se gledališče odpre in da ponovno nastopi v lani na oder postavljeni predstavi Primoža Ekarta Spomin vode.