Zaradi aktualne ameriške odprave na Mars poiskati morebitne ostanke življenja izpred milijard let je vesolje aktualna svetovna tema. No, kar zadeva zarotniško teoretiziranje, to nikdar ni prenehalo biti. Osnovno teorijo, po kateri naj bi Američani ne bili nikdar na Luni, smo v tej rubriki že predstavili. V obtoku so mnoge druge, vključno s tisto, da je bil Barack Obama, preden je postal predsednik, na Marsu.
Tito prodal vesoljski program Američanom
Omembe vreden slovenski prispevek k vesoljski norosti je film Houston imamo problem slovenskega režiserja Žige Vrca iz leta 2016. Teorija, ki je spretno podprta z znanimi dejstvi, je razmeroma znana. Josip Broz - Tito naj bi leta 1961 J. F. Kennedyju oziroma ZDA za dve milijardi in pol dolarjev prodal vesoljski program in tako tehnološko inferiornim Američanom omogočil, da so julija 1969 pristali na Luni.
Jugoslovanski vesoljski program naj bi temeljil na tajnih zapiskih Hermana Potočnika Noordunga, slovenskega teoretika letenja po vesolju, ki je leta 1929 dejansko napisal knjigo Problem vožnje po Vesolju – Raketni motor. Ta knjiga je bila dejanska inspiracija Wernherju von Braunu, nemškemu inženirju, ki je najprej za Hitlerja skonstruiral rakete V2, s katerimi je obstreljeval britanski otok, potem pa je za Američane izpeljal njihov vesoljski program Appolo.
Na podlagi Potočnikovih načrtov naj bi Jugoslavija v podzemnem letalskem centru Željava pri Bihaću (ki se je resnici na ljubo gradil med letoma 1955 in 1969 in kot še nezgrajen ni mogel služiti namenu) skonstruirala raketo Triglav in v vesolje poslala svinjo, ki je z modulom padla nazaj v Jadransko morje in izlet preživela. A Jugoslavija ni imela denarja, da bi program razvila samostojno, zato naj bi Tito program tudi prodal. Toda prodana tehnologija ni delovala, besni Kennedy naj bi zato leta 1963 zahteval denar nazaj, kar se pa ni zgodilo, ker je bil leta 1964 ubit v atentatu. Njegov naslednik Lyndon B. Johnson je izplačane milijarde spremenil v kredit in z njim zapečatil tudi konec Jugoslavije, ki jo je po poanti filma na koncu maščevalno razbila Cia. Ne glede na Vrčev film, h kateremu sta svoje prispevala tudi pokojni Marijan F. Kranjc, dejanski jugoslovanski kontraobveščevalec, in njegova hči Irena, sicer Jagoda iz filma Ko zorijo jagode, je marsikateri Jugoslovan menil, da je Cia glavni razlog za razpad države.
Nasa zanikala trditve
Na tak način je teorija o jugoslovanskem vesoljskem programu v eno povezala več drugih zarotniških teorij. Danes, nekaj let po pojavitvi, lahko ugotovimo, da se v zarotniškoteoretskem svetu (za zdaj) ni prijela. Tudi zato, ker je režiser sam pripomogel k razumevanju, da gre vendarle za fikcijo. Vseeno je teorija izzvala svetovne reakcije. Z njo so se ukvarjali najresnejši svetovni mediji, po filmu pa se je čutil poklicanega oglasiti se in teorijo zanikati tudi Bill Barry, vrhovni zgodovinar Nase. Med drugim je dejal, da so dokumenti o snovanju ameriškega vesoljskega programa javno dostopni in temeljito preučeni ter da razlogi, zakaj so se Američani odločili poleteti v vesolje, nimajo nobene zveze z obveščevalnimi podatki iz kake tuje države.
A kot je za teorije zarote značilno, ko se enkrat pojavijo, nobena ni ovržena povsem in vedno se najde kdo, ki je bodisi pripravljen verjeti vanjo bodisi zgolj manipulirati z njo. Zato tudi za teorijo o jugoslovanskem vesoljskem programu lahko domnevamo, da še ni rekla zadnje in da se bo še pojavila.
