Sredi lanskega julija je 43-letni Polzeljan Andrej Vrščaj prvič stopil pred sodnico celjskega okrožnega sodišča Marjano Topolovec, a krivde za umor, ki ga je februarja lani zagrešil na dvorišču družinske hiše v Polzeli, ni priznal. Obtožnica mu očita, da je usodnega dne skupaj s sosedom Vinkom Pekličem, maminim prijateljem, sekal drva, pri tem naj bi se sprla, Vrščaj pa je s sekiro večkrat od zadaj mahnil Pekliča po glavi in zatilju. Slednji je pri tem utrpel tako hude poškodbe, da je močno okrvavljen obležal na kupu drv in umrl, še preden so na kraj prispeli reševalci.
Vrščaj je takoj po dejanju sedel v avto in se odpeljal neznano kam, zato so policisti še isto popoldne za njim razpisali iskanje. Po nekaj urah so prejeli klic avstrijskih kolegov, da imajo v postopku slovenskega državljana, ki trdi, da je v Sloveniji nekoga ubil. Kmalu se je izkazalo, da se je Vrščaj v avstrijskem Pliberku sam predal tamkajšnjim policistom, ti pa so ga v večernih urah na mejnem prehodu Holmec izročili našim možem v modrem. Ti so Vrščaja pridržali, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. V priporu zdaj čaka na sodbo, ki bo zelo verjetno znana že prihodnji teden. Sojenje se namreč bliža koncu, vse pa kaže, da obrambi ne bo uspelo dokazati, da Vrščaj ni zagrešil uboja, pač pa je dejansko šlo celo za umor, in to na zahrbten način.
Pretres možganov v otroštvu
Prav tako naj Vrščaj ne bi moril v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, kot se je trudil dokazati njegov zagovornik Ivan Levec, pač pa naj bil imel le osebnostno motnjo, kot sta v svojem mnenju povzela psiholog dr. Bojan Zalar in psihiatrinja Blanka Kores Plesničar. Vrščajev zagovornik je namreč večkrat terjal dopolnitev njunega mnenja in celo postavitev novih izvedencev, ki bi pojasnili, ali je na Vrščajevo ravnanje usodnega dne vplivala prometna nesreča, ki jo doživel v otroštvu.
Toda kot je razvidno iz zdravstvene dokumentacije, je takrat utrpel zgolj pretres možganov in nobenih drugih poškodb, ki bi bile lahko ključne. Je pa pri Vrščaju izvedenec ugotovil osebnostno motnjo. Zalar je dejal, da je obtoženi ravnal hipno, ker je bil jezen, tega pa ni mogoče enačiti z duševno motnjo. Ker je tožilec Gorazd Kacijančič tik pred koncem še malenkost modificiral obtožnico in v njej še bolj natančno konkretiziral Vrščajevo krivdo, je zagovornik prosil za dodaten čas, da spremembo prouči. Sojenje se bo zato nadaljevalo 1. marca.
