Ljudje obožujemo nagradna vprašanja, saj si z iskanjem pravilnega odgovora bistrimo možgane. Tokrat vas sprašujemo, kaj je skupnega Paulu McCartneyju, Franku Sinatri, Eltonu Johnu in Davidu Bowieju? Če mogoče veste pravilni odgovor, vam izdamo, da je pravilnih dejansko več. Vsi so (bili) glasbeniki, natančneje pevci, lahko se pohvalijo tudi, da so (bili) milijonarji, za nameček pa jim je (bila) skupna tudi ljubezen do točno določenega avtomobila. Prestižnega, seveda. Rolls-roycei pač niso namenjeni običajnim smrtnikom, saj zahtevajo konkretno odebeljen bančni račun, pa še v vrsto se je treba postaviti, saj jih izdelajo manj, kot je med premožnimi zemljani zanje povpraševanja. In nič drugače ni bilo z modelom corniche.
Dejansko je šlo za dva avta v enem, saj je bil na voljo kot kupe (med letoma 1971 in 1980) in kabriolet (1971–1995), izdelovali pa so ga v Londonu. Zanimivo, da so si model sposodili pri Bentleyju in ga od leta 1984 do 1995 prodajali kot continental. Corniche so pri RR poimenovali že eksperimentalni prototip avtomobila iz leta 1939, ime pa izhaja iz francoske besede corniche, ki opisuje obalno cesto, ki se vije na robu pečine; prav takšna je na francoski rivieri kneževine Monako.
Najdražji rolls-royce tistega časa
Dolžinska mera luksuznega avtomobila je bila zajetnih 5,17 metra, za pogon pa so zadolžili 6,7-litrski osemvaljnik, katerega moč 215 konjev se je sprva na vsa štiri kolesa, kasneje pa tudi zgolj na zadnji prenašala prek tristopenjskega samodejnega menjalnika. Maksimalna hitrost je bila 230 kilometrov na uro. Na voljo je bil s tremi medosnimi razdaljami, vse pa so bile sopomenka velikega udobja na zadnji klopi. Skupno so izdelali 1090 limuzin in 3239 kabrioletov, avto z osnovno ceno 6994 tedanjih funtov pa je bil zelo priljubljen med znanimi osebnostmi. Večkrat so ga prenovili, druga generacija pa je bila z letom 1986 kot kabriolet sprva naprodaj zgolj onkraj luže, serijsko je bila opremljena tudi z zavornim dodatkom ABS. Tretjo generacijo so prvič postavili na ogled tri leta pozneje na salonu v Frankfurtu, hvalila pa se je s serijskimi zračnimi blazinami. Corniche IV je premiero doživel leta 1992 v Detroitu, na voljo je bil s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom in prilagodljivim vzmetenjem, od predhodnika pa se oblikovno skorajda ni razlikoval. Nekaj posebnega je bila modro obarvana različica ob 21. obletnici proizvodnje, izdelali so jih zgolj 25. Leta 2000 so pri angleški znamki ime corniche znova obudili, šlo pa je za tedaj najdražjega rolls-roycea s ceno 359.900 ameriških dolarjev, a so proizvodnjo po vsega enem letu opustili.
Podjetje Rolls-Royce je bilo že v začetku 20. stoletja namenjeno tistim, ki si lahko privoščijo nekaj več, pri čemer so stavili na ročno proizvodnjo, zato niti dva avtomobila nista bila povsem enaka. Nekaj posebnega je bila notranjost, izdelana iz visokokakovostnega usnja in dragega lesa, zato visoka cena nikogar ni presenetila, zanje pa je bilo več povpraševanja kot ponudbe. Sploh po modro obarvanih iz posebne serije; eden je pristal tudi v zasebni zbirki ameriškega igralca in tenorja Allana Jonesa. Za osemvaljni motor so sicer trdili, da je z njim mogoče zlahka prevoziti do 800.000 kilometrov, ob pravilnem servisu seveda. V nasprotnem je prihajalo do težav z zamašenimi hidravličnimi pipami in obrabe odmične gredi.
Popravilo naj ne bi bilo drago
Ob zagonu je motor potreboval približno 30 sekund, da se je ogrel, vzmetenje pa je tudi na neravni cesti svoje delo opravljalo z odliko in zagotavljalo visoko stopnjo voznega udobja. Z lučmi, klimatsko napravo, električno pomičnimi sedeži, šipami in vzvratnimi ogledali ni bilo težav, pri RR pa so strankam zagotavljali, da morebitno popravilo ne bo astronomsko drago. »Moj prvi rolls-royce je bil limuzinski corniche. Zakaj sem ga kupil? Želel sem eleganten avto, ki je udoben in se lepo pelje. Žal pa me je že po 2300 prevoženih miljah pustil na cedilu, saj je kolektor puščal, zamenjati so morali tudi zavorne obloge,« se spominja Craig Barfoot, ki je rabljeni corniche, katerega šasija je bila jeklena, kupil leta 2015. Med ponosnimi lastniki je tudi Rafi Salem, ki je cornichea letnik 1976 kupil leta 1999. Avto ima zanimivo zgodovino, saj ga je med letoma 1976 in 1982 imel v lasti šejk Ahmed Zaki Jamani, ki je bil tedanji minister za nafto v Savdski Arabiji. Kupe z osnovno težo 2,5 tone je uporabljal za vožnjo po evropskih cestah, ko se je udeleževal srečanj v okviru OPEC (organizacije držav izvoznic nafte). Avto je bil varno spravljen v garaži hotela Intercontinetal v Ženevi, kjer je imel šejk v najemu celotno nadstropje. Salem pravi, da so tistega leta izdelali zgolj dva kupeja corniche z volanom na desni strani, njegova cena v današnjih dolarjih pa je bila 354.000 zelencev. »Vse je mehansko, elektronike premore bore malo, zato je enostaven za popravilo,« pojasnjuje Rafi Salem, avto pa je obnovljen do potankosti in v odličnem stanju. Ko ga je kupil, je imel na števcu 52.000 prevoženih milj, danes jih ima 66.000. »Neverjetno, kaj vse podjetje ob nakupu vozila preda kupcu. Med drugim priročnik, ki je odet v usnje, na 160 straneh pa je razloženo, kako kar najbolje skrbeti za ta prekrasni avto,« še pravi ponosni lastnik, ki se na vožnjo odpravi enkrat na teden, avto pa posoja prijateljem za poroke in diplome.
