Mestna občina Novo mesto je te dni zagnala kampanjo »oSkrbni«, s katero želi ozaveščati občane, kaj lahko sami storijo za boljšo kakovost zraka. Novo mesto je bilo dolga leta vključeno tudi v vladni program varovanja okolja na področju kakovosti zraka, lani pa je občina na podlagi rezultatov izpadla iz omenjenega okvira ukrepov, pravi novomeški župan Gregor Macedoni.
»Vsi, ki živimo v Novem mestu, vemo, da zrak, ki ga dihamo pozimi, ni dober. Glede na to, da sta glavna vzroka onesnaženja zraka kurišča in promet, težave pa imamo prav v zimskem obdobju, smo želeli s kampanjo in zloženkami, ki smo jih razposlali po gospodinjstvih, ozaveščati, kako lahko prav vsi prispevamo k izboljšanju kakovosti zraka, ki ga dihamo.« Ozaveščanja se mestna občina loteva v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Splošno bolnišnico Novo mesto.
Trdni delec (PM) je izraz za prah, ki je prisoten v zraku v določenem obdobju, številki 10 in 2,5 pa pomenita premer teh delcev. Delci PM10 in PM2,5 vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti. »Seveda gre tudi za vpliv vremena, nižji zračni tlak kakovost zraka še poslabša, svoje naredi tudi veter, ki na eni strani razpiha in čisti ozračje, hkrati pa prinese marsikaj z drugih koncev Evrope. Tako lahko 30 do 40 odstotkov problematike slabega zraka pripišemo tudi vzrokom, ki so precej oddaljeni,« pravi. Izpostavljenost onesnaženemu zraku s prašnimi delci povzroča bolezni pljuč, raka, srčno-žilne in druge bolezni ter predčasno smrt, še opozarjajo v zloženki.
S pravilnim kurjenjemdo boljše kakovosti zraka
Gozdarski inštitut Slovenije v projektu sodeluje predvsem pri vprašanju, kako lahko z učinkovito rabo lesa kot energenta prispevamo k zmanjšanju izpustov prašnih delcev. »Na slovenskem podeželju se še vedno več kot 50 odstotkov gospodinjstev ogreva z lesnimi gorivi, največ z drvmi, sledijo lesni peleti in sekanci. S pravilnim kurjenjem in pravilno uporabo lesnih goriv lahko bistveno prispevamo k boljši kakovosti zraka v času kurilne sezone,« poudarja Nike Krajnc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po njenih besedah je največja napaka pri kurjenju uporaba nekakovostnih lesnih goriv. Pri drveh je največji problem vsebnost vode, ki ne bi smela presegati 20 odstotkov. »Ko les v gozdu posekamo, ga moramo skladiščiti najmanj eno suho sezono v zaprti, zračni skladovnici, da se primerno posuši. Drug problem je, da mnogi uporabljajo še zelo zastarele kotle, kupljene pred letom 1990, ki nimajo reguliranega procesa gorenja. To pomeni, da proces gorenja ne more biti optimalen, kar pripelje do previsokih izpustov prašnih delcev,« pravi Nike Krajnc. Kot velik problem izpostavlja tudi kurjenje na prostem, pri čemer se ljudje še vedno ne zavedajo, da prav to povzroča največ emisij.
V Novem mestu le eno merilno mesto
Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bila denimo v soboto dnevna koncentracija delcev PM10 v Novem mestu 18 mikrogramov na kubični meter, večje vrednosti so izmerili le v Celju in Trbovljah. Toda kot pravi Macedoni, je težko narediti neko relevantno primerjavo, saj ima Arso za celotno Novo mesto eno samo merilno napravo (na Žibertovem hribu), na kar občina opozarja že več let.
»Ko smo izvajali vzporedno merjenje, v lanskem letu tudi Arso z mobilno merilno napravo, se je namreč pokazalo, da so razlike v onesnaženju zraka na različnih koncih mesta in občine precejšnje. Zato smo na Arso že večkrat dali pobudo, da bi morali meritve izvajati na več mestih, s čimer bi lahko bolj proaktivno pristopili k zmanjševanju problematike,« še pravi Macedoni.
Občani lahko nasvete glede kurilnih naprav, pomoč za pridobitev subvencij in kreditov Ekosklada ter številne druge informacije dobijo tudi na občinski spletni strani ter v novomeški energetski pisarni Ensvet.
