Barvanje obraza v temnejše tone je v bistvu rasizem, je dejal nagrajeni filmski režiser Neeraj Ghaywan in opozoril, da ne gre za nekaj novega, saj pristop temnenja obrazov v Ameriki sega denimo v 19. stoletje, v čas, ko so si svetlopolti igralci potemnili obraze z ličili in z rasističnimi stereotipi upodabljali temnopolte in druge pripadnike etničnih manjšin. To je bil čas, ko je bilo v tej industriji prepovedano zaposlovati temnopolte izvajalce. V Angliji sega tovrstna praksa še dlje v zgodovino, v elizabetinsko dobo, ko so režiserji tradicionalno belopoltim igralcem z močnimi ličili potemnili kožo za upodabljanje manjšinskih likov v Shakespearovih igrah.

Diskriminacija v filmski industriji

Tudi Bollywood ni ostal imun za tovrstno prakso ličenja svetlih obrazov. Maskerji igralcem potemnijo kožo, kadar denimo upodabljajo like iz revnih okolij. Tako kot v zgodnjih časih Hollywooda kritiki trdijo, da Bollywood raje uporablja takšen pristop, kot da bi najel igralca, ki ima naravno temnejšo polt, s čimer ohranja diskriminacijo in neenakost v filmski industriji. V priljubljenem filmu Bala iz leta 2019 je bila na primer predstavljena zgodba o ženski, ki je diskriminirana zaradi svoje polti. Žensko je igrala slovita igralka Bhumi Pednekar, ki so ji za vlogo z ličili močno potemnili kožo. Nekateri indijski mediji, komentatorji in družbena omrežja so se na to potezo ostro odzvali. Režiser Amar Kaushik je za Press Trust of India povedal, da je sicer razmišljal o tem, da bi najeli temnopolto igralko, vendar je čutil, da je Bhumi najprimernejša za to vlogo. Kot kaže odmevnost filma, Bollywood očitno še ni pod širšim pritiskom javnosti zaradi prakse, za katero mnogi menijo, da je rasistična in žaljiva.

Glamur za masko

Indijski odnos do svetle polti korenini daleč v preteklosti. »Oblikovan je bil še pred kolonializmom in je zagotovo povezan s kastami,« je za CNN News komentiral sociolog Sanjay Srivastava, ki dela na Inštitutu za gospodarsko rast v Delhiju. »Hindujska verska besedila so polna žaljivih stereotipov: nižje kaste so temne in grde. Biti temen pomeni biti delavec, ki dela z rokami na soncu, svetla polt pa je znak višjega razreda.« Kot je dejal, je imel prihod britanskih kolonialistov v 18. stoletju gotovo svojo vlogo in je še poglobil predsodke. »V kolonialnem obdobju sta rasa in rasizem delovala v kontekstu tako imenovanega mešanega prebivalstva, Anglo-Indijcev. Bližje ko ste bili belemu rodovniku, višje v hierarhiji rase ste bili.« Za nadaljnjo polarizacijo kast je kriva tudi britanska vladavina. Svetla polt pa je bila že od nekdaj spoštovana in velja za znak lepote in statusa. »Bollywood in indijska kinematografija sta imela dva izjemna predhodnika: versko ikonografijo in perzijsko gledališče,« je za že omenjeni medij povedal Vijay Mishra, profesor angleške književnosti na avstralski univerzi Murdoch. »Za oba je bila bistvena 'belina'. Hindujski bogovi in ​​boginje so izjemno svetli, razen temnopoltih Šive, Rame in Krišne,« je še dejal.

Toda tako kot diskriminacija na podlagi kast tudi diskriminacija na osnovi barve polti ni omejena na velika bollywoodska platna. Seema Hari se je rodila in odraščala v Mumbaju. Povedala je, da so jo v šoli ustrahovali, ker je bila temnopolta, na ulici pa so jo mimoidoči zmerjali, da prinaša nesrečo s tem, da javno kaže svoj obraz. Danes je programska inženirka in model za Snapchat s sedežem v Los Angelesu. Nekateri opozarjajo, da k ohranjanju idealiziranega statusa svetlejše polti svoje prispevajo tudi bollywoodski zvezdniki s posojanjem svojega obraza v oglasih za kozmetične izdelke za posvetlitev polti. »Nekateri oglasi so tako očitno rasistični. Če vanje vstavite bollywoodsko zvezdo, to postane normalno, nekaj, kar ljudje sprejmejo,« je dejala Harijeva. Zaradi družbene naklonjenosti svetlejši polti, trg z izdelki za posvetlitev kože na svetovni ravni cveti. Mednarodni trg kozmetike za posvetlitev polti naj bi tako po poročanju analitikov Global Industry do leta 2025 dosegel več kot 6,5 milijarde dolarjev.