Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj prvič opazneje nastopil na mednarodnem odru. Časom primerno je to storil virtualno, naključje pa je hotelo, da se je zgodilo na dan, ko so se Združene države uradno znova pridružile pariškemu podnebnemu sporazumu, in dan po sporočilu uradnega Washingtona, da bi se udeležil pogovorov o oživitvi sporazuma z Iranom o njegovem jedrskem programu in odpravi sankcij. Pogovore bi organizirala Evropska unija, če bo Teheran umaknil svoj zadržek, da morajo ZDA najprej odpraviti sankcije, uvedene pod Trumpovo vlado.

Biden je imel tako včeraj »virtualni obisk Evrope«, kot so poimenovali njegovo udeležbo na vrhu skupine G7, ki ji letos predseduje Velika Britanija, in na posebni izdaji münchenske varnostne konference. Ta tradicionalno poteka februarja. Letos so jo Bavarci prestavili na kasnejši čas v upanju, da bodo razmere dovoljevale srečanje v živo, včeraj pa vseeno organizirali enodnevni virtualni dogodek z udeležbo nemške kanclerke Angele Merkel, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, britanskega premierja Borisa Johnsona, generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen…

Spet ostro nad Rusijo

Biden je na srečanju skupine G7 dejal, da morajo zavezniki držati trdno skupaj v boju z izzivi, ki jih po njegovem v ekonomskem pogledu predstavlja Kitajska, v varnostnem Iran, v političnem pa Rusija, ki je Biden ni povabil nazaj v skupino G7, kar je poskušal njegov predhodnik Donald Trump. Bidnovo sporočilo, da se ZDA vračajo k multilateralizmu, je bilo pričakovano, zlasti da so »ZDA odločene, da z Evropo spet sodelujejo in se posvetujejo ter si ponovno zaslužijo mesto zaupanja vrednega voditelja«. V G7 sodelujejo ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Kanada. Nekdaj je bila to v političnem (ne pa tudi gospodarskem) pogledu skupina G8 skupaj z Rusijo, vendar so jo po aneksiji ukrajinskega polotoka Krim leta 2014 izločili, očitno pa bo tako ostalo še nekaj časa. Biden je včeraj ostro napadel Moskvo, rekoč da »Kremelj napada našo demokracijo in uporablja korupcijo kot orožje za spodkopavanje našega sistema vladanja«, predsednik Vladimir Putin pa »poskuša oslabiti evropski projekt in zvezo Nato«. Te besede sicer niso presenečenje. Danes je mesec dni od Bidnove prisege in v tem času je že jasno nakazal preobrat v zunanji politiki, ki ga je včeraj v prvem večjem intervjuju potrdil tudi njegov zunanji minister Antony Blinken.

Za izvedbo olimpijskih iger

Voditelji G7 pa so odprli še nekaj tem. Japonski premier Jošihide Suga je dejal, da je dobil soglasno podporo voditeljev za načrt izvedbe letnih olimpijskih iger v Tokiu, ki so jih lani predstavili zaradi pandemije, po načrtu pa naj bi bile od 23. julija do 8. avgusta letos. Suga pravi, da bo izvedba iger dokaz, da bo človeštvo premagalo koronavirus. Glede iger se je zadnje teden sicer bolj govorilo o škandalu, zaradi katerega je organizacijski odbor dobil novo šefico Seiko Hašimoto, nosilko bronastega olimpijskega odličja v hitrostnem drsanju leta 1992. Njen predhodnik je odstopil zaradi seksističnih opazk, da »ženske na sestankih preveč govorijo«.

Ena od tem vrha je bila tudi cepljenje. Merklova se je zavzela za to, da razvite države del cepiva odstopijo drugim, saj pandemije ne bo konec, dokler ne bo cepljen ves svet. Macron je dejal, da samo v Afriki potrebujejo 13 milijonov odmerkov za cepljenje zdravstvenih delavcev. V sklepni izjavi so se voditelji zavzeli, da usklajevanje cepljenja po svetu prevzame Svetovna zdravstvena organizacija, v katero so se pod Bidnom vrnile ZDA. Zaobljubili so se, da bodo v središče pozornosti G7 postavili boj proti podnebnim spremembam. Gostitelj, britanski premier Johnson, pa je dejal, da bodo po koncu pandemije najprej potrebna delovna mesta ter gospodarska rast. Srečanje G7 je bila tudi mednarodna premiera Maria Draghija v vlogi italijanskega premierja. ba