Prva ženska na čelu WTO

Leta 1974 je odšel v New York, kjer je delal za Organizacijo združenih narodov. Njegova hči Ngozi Okonjo-Iweala je leto pred tem začela s študijem na priznani univerzi Harvard v Cambridgeu in ga zaključila med najboljšimi v letniku. Doktorirala je na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa, tema njenega doktorskega dela je bila »Kreditna politika, ruralni finančni trgi in razvoj nigerijskega kmetijstva«. Nato je 25 let delala za Svetovno banko v Washingtonu in napredovala tako rekoč do druge najvišje funkcije; kot izvršna direktorica je upravljala s portfeljem z 81 milijardami dolarjev v Afriki, Evropi ter osrednji in južni Aziji. Leta 2003 je kot prva ženska postala nigerijska finančna ministrica, to funkcijo pa je opravljala tudi med leti 2011 in 2015. V svojem prvem mandatu se je s Pariškim klubom izpogajala za odpis dolga v višini 12 milijard dolarjev. Nigerijski dolg je pred tem znašal 30 milijard dolarjev. Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, jo je v intervjuju opisala kot mehko, zelo nežno žensko, a s trdo roko in močno voljo. WTO je po predčasnem odstopu Roberta Azeveda že od avgusta lani brez uradnega voditelja. Imenovanju Okonjo-Iwealove je namreč nasprotovala ameriška administracija Donalda Trumpa, kar je otežilo izbiranje novega generalnega direktorja, ki ga mora vseh 164 članic soglasno potrditi. Po umiku kandidature edine protikandidatke, južnokorejske trgovinske ministrice Ju Mjung Hi, in menjavi predsednika v ZDA pa se je Okonjo-Iwealovi odprla pot do imenovanja.