Brazilija je ena izmed številnih držav, ki ji v soočanju z novim koronavirusom ne gre najbolje, hkrati pa ji že preti nova, dosti bolj smrtonosna bolezen. Znanstveniki opozarjajo na nevarnost vnovičnega izbruha rumene mrzlice v Južni Ameriki. Gre za virus, s katerim se vsakoletno okuži okoli 200.000 ljudi, za približno 30.000 ljudi je okužba usodna. Virus rumene mrzlice vznikne pri primatih, na ljudi pa se prenaša prek komarjev. Simptomi vključujejo močno povišano temperaturo, glavobol in pri nekaterih ljudeh rumenkasto obarvanost kože – od tod tudi ime. Pri približno 15 odstotkih okuženih se pojavijo notranje krvavitve in odpoved jeter, kar vodi v smrt. Smrtnost rumene mrzlice je tako bistveno višja kot smrtnost novega koronavirusa.
V zadnjih letih je rumena mrzlica najhuje prizadela Brazilijo, pojavlja pa se tudi v nekaterih drugih državah. V izbruhu leta 2016 je bilo tveganju za okužbo izpostavljenih več milijonov Brazilcev, ki živijo na širšem območju deževnega pragozda. Izbruh v letih 2016 in 2017 je bil najhujši v zadnjih 80 letih: okužilo se je več kot 3000 ljudi, medem ko jih je življenje izgubilo 400.
Ker ljudje svoj življenjski prostor vse bolj agresivno širijo v življenjski prostor primatov v gozdovih, poleg tega pa za potrebe govedoreje zagnano sekajo gozdove, je v prihodnosti povsem realno pričakovati hujše izbruhe. Čeprav je znanost že pred stoletjem razvila učinkovito cepivo, je precepljenost proti rumeni mrzlici na mnogih območjih zelo nizka. Glavni razlog je nezaupanje. Pobuda precepiti 23 milijonov ljudi, ki živijo v gosto naseljenem Riu de Janeiru in Sao Paulu, se je končala precej klavrno. Na nekaterih območjih se je tedaj resda cepilo okoli 95 odstotkov ljudi, a precepljenost med mestnim prebivalstvom je manj kot 50-odstotna. Zaradi korupcije in pogostih škandalov je zaupanje ljudi v vladne direktive izjemno nizko, piše BBC. Težava je tudi v tem, da so količine cepiva omejene. Svetovna zdravstvena organizacija je farmacevtske velikane že večkrat pozvala k okrepljeni proizvodnji cepiva proti rumeni mrzlici, a se po navedbah proizvajalcev zapleta zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti.
Za nagrado dobijo banane
Nov pristop znanstvenikov se osredotoča na cepljenje opic, pri katerih se izbruhi rumene mrzlice začno. Tamarinov vrste zlati lev je po vsem svetu okoli 2500. Populacija te vrste opic se je pred leti celo znašla med kritično ogroženimi vrstami, predvsem zaradi zmanjševanja življenjskega prostora. Ko si je populacija nato nekoliko opomogla in iz družbe kritično ogroženih prešla med ogrožene živalske vrste, se je leta 2017 zgodil izbruh rumene mrzlice, ki ima med tamarini več kot 30-odstotno smrtnost.
Cepiti čimveč opic namesto prepričevati nezaupljive ljudi v koristnost cepljenja je videti kot dosti lažja naloga. Na območjih, kjer živijo te opice, je tako moč naleteti na strokovnjake, ki z banano v eni in kletko v drugi roki prežijo na tamarine. Kot pravijo, opic ni težko ujeti. Ko se napolni nekaj kletk, jih odnesejo v laboratorij, kjer opicam vbrizgajo anestetik, nato pa jih skrbno pregledajo, stehtajo in naposled cepijo. Še preden se opice zbudijo, so že nazaj v svojem okolju, kot nagrado za njihov prispevek k preprečevanju naslednje epidemije (ali pa kot opravičilo?) pa jim strokovnjaki pustijo veliko vrečo banan. Kot pravi Carlos Ramon Ruiz-Miranda, naravovarstveni biolog z državne univerze v Riu de Janeiru, načrtujejo v naslednjih dveh letih cepiti okoli 500 tamarinov. Upajo, da se bo v tem času cepilo čimveč ljudi. V nasprotnem primeru bodo novi izbruhi rumene mrzlice čedalje hujši.