Temperatura in vlaga
Med osnovne podatke za bivalna okolja gotovo sodita temperatura zraka in relativna vlaga. Že pri sami temperaturi naletimo na problem, ki se lahko pojavlja zaradi sodobnega načrtovanja bivalnih okolij. Večina energijsko varčnih novogradenj ima predvidene enotne temperature za vse bivalne prostore. To velikokrat vodi predvsem do tega, da so v naših spalnih prostorih temperature previsoke. Nemalokrat izmerimo tudi več kot 26 stopinj Celzija. Veliko strokovnjakov opozarja, da to vodi do oslabitve imunskega sistema in zmanjšane odpornosti organizma. Stavbna biologija, kadar je to le mogoče, priporoča temperature v dnevnih bivalnih prostorih med 20 in 22, ter v spalnih prostorih med 18 in 20 stopinj Celzija. Še posebej je pomembna regulacija temperature v otroških sobah, kjer se otrok prek dneva igra ali uči, potem pa v istem prostoru spi. Regulacijo za posamično sobo je vse težje doseči, toda v določenih primerih se to da brez večjih izgub energije.
Zelo pomembna je tudi vlaga v samih bivalnih prostorih. Idealne vrednosti so med 40 in 60 odstotki. V starih gradnjah so prevladovale predvsem povečane vrednosti, danes pa se srečujemo tako s prenizkimi kot previsokimi vrednostmi. Če ne gre za prevelika odstopanja od priporočil oziroma napak pri sami gradnji, lahko z določenimi ukrepi in prilagoditvami življenjskega sloga vlago uspešno povečamo oziroma zmanjšamo. Veliko vlogo pri sami regulaciji igra tudi kakovostno prezračevanje bivalnega prostora. Sicer prenizka vlažnost – še posebno pod 30 odstotkov – lahko povzroča težave pri naših sluznicah, koži in počutju. Previsoke vrednosti – zelo kritično nad 70 odstotki – pa prav tako vodijo k slabemu počutju, težavam z dihanjem, utrujenosti in predvsem k nastanku zelo nevarne plesni, o kateri smo že pisali.
CO2 – ogljikov dioksid
Ogljikov dioksid nastaja pri zgorevanju organskih snovi, če je na voljo zadostna količina kisika. Nastaja tudi pri celičnem dihanju, številni mikroorganizmi pa ga proizvajajo pri fermentaciji. Danes se bomo posvetili predvsem problemu, ki nastaja pri dihanju ljudi in živali, ki prebivajo v nekem zaprtem bivalnem okolju. Običajno se ljudje ne zavedajo, kako hitro v prostorih, kjer ni prisilnega/reguliranega prezračevanja, koncentracije narastejo in presežejo priporočene vrednosti. Seveda lahko problem rešujemo tudi z rednim intenzivnim zračenjem, toda večina družin ega ne počne pravilno in predvsem ne dovolj pogosto. Naša sodobna bivalna okolja so popolnoma zatesnjena in samodejna izmenjava zraka z zunanjim okoljem je skoraj onemogočena. Tako se v prostorih zelo hitro kopiči ogljikov dioksid, hkrati pa se zmanjšuje vsebnost kisika. To v prvi fazi vodi do zmanjšane koncentracije, zaspanosti, glavobola, utrujenosti, pri pogostih dolgotrajnih izpostavljenostih pa se lahko pojavijo tudi drugi bolj resni problemi. V več kot 80 odstotkih gospodinjstev, kjer s posebnimi merilnimi snemalniki/logerji opravimo meritve, zaznamo močno presežene koncentracije glede na priporočila in glede na mednarodni standard priporočil SBM-2015, ki ga uporabljamo pri svojem delu.
Kakšne so rešitve?
V večini primerov je to zračenje, pa naj bo ročno odpiranje oken ali prisilno prezračevanje. Na zanimivem grafu si lahko ogledate kako koncentracija CO2 raste in upada ponoči v primeru, ko v spalnici spijo oče, mama in dojenček. Kot vidimo iz grafa, že samo dojenček v sobi v nekaj urah z izdihavanjem poveča koncentracijo CO2 skoraj do meje priporočil. Ko se v sobi pridružita še oba starša, pa koncentracija že v slabi uri preseže priporočene vrednosti. Pri tem je treba poudariti, da smo se že večkrat srečali tudi z novogradnjami, ki so imele vgrajeno prezračevanje, pa je bilo to tako slabo, da ni služilo svojemu namenu. Zato vedno svetujemo po zagonu prezračevanja tudi meritve zračnih pretokov celotnega prezračevalnega sistema.
Ob koncu le omenimo dejstvo, da se v času virusne krize pojavljajo teze, da se bodo naši otroci pod zaščitnimi maskami zadušili. Ob tem povejmo le, da je koncentracija CO2, ki naj bi ostala pod masko, res zanemarljiva v primerjavi s problematiko CO2 v vrtcih in šolah, kjer so naši otroci v večini primerov res soočeni s popolnoma nezdravimi bivanjskimi pogoji.
Igor Šajn, direktor in ustanovitelj Stavbne biologije Slovenija
