Rasle so tudi cene mnogih kriptovalut; na novih rekordih sta se znašla denimo Bitcoin in Ethereum, pri čemer je Bitcoinu uspelo prebiti vrednostno mejo 50.000 ameriških dolarjev. V letošnjem letu je močno zrasla tudi cena surove nafte in kovin (London Metal Exchange Index), čeprav so cene teh še močno pod rekordnimi vrednostmi iz let 2007 in 2008. Nafta pa poleg večjega povpraševanja raste tudi zaradi močnega izpada proizvodnje, kar je doletelo ZDA zaradi ekstremno nizkih temperatur in izpadov elektrike.
Smo v situaciji, ko močne stimulacije centralnih bank v kombinaciji z državnimi paketi pomoči (fiskalne stimulacije) povzročajo nakupni pritisk na vse naložbe, za katere vlagatelji verjamejo, da še lahko dosežejo pozitiven donos. Vidljivost izhoda iz pandemije je vrnila pogum tudi bolj plahim vlagateljem, zato se nakupni pritisk še stopnjuje.
Z naraščanjem cen surovin in veliko količino denarja v obtoku se pojavljajo inflacijski pritiski pri proizvajalcih, ki surovine potrebujejo kot vhodne sestavine. Naraščajo inflacijska pričakovanja, zaradi česar prihaja do dvigovanja zahtevanih donosnosti pri obveznicah in posledično padca cen obveznic. Slovenska 10-letna obveznica se je po dolgem času znašla v območju pozitivnega zahtevanega donosa (tik nad ničlo). Močan dvig donosnosti evropskih in ameriških obveznic v zadnjih tednih je povzročil ugibanja, koliko prostora je še za rast zahtevanih donosov, preden bo to začelo škoditi tudi vlagateljem v delnice. Razlika v vrednotenjih delnic in obveznic se namreč zapira in prava umetnost bo ohranjati ravnotežje donosov obveznic na ravno pravšnji ravni, da ti ne bodo škodili delniškim trgom.
