Zdravstvena in ekonomska kriza sta povzročili močno povečanje privatnih (prebivalstvo in podjetja) in javnih dolgov (država) v vseh evropskih državah. Struktura teh dolgov je zanimivo različna med centralnimi in perifernimi državami. Za centralne države (Nemčija, Nizozemska) je značilno, da so dolgovi prebivalstva in podjetij bistveno večji v deležu BDP, kot so njihovi javni dolgovi. Za Nemčijo privatni dolg predstavlja več kot šestdeset odstotkov skupnega dolga in pri Nizozemski skoraj osemdeset odstotkov. Na drugi strani je to razmerje v perifernih državah (Italija, Španija) obratno, saj je delež javnega dolga pri obeh državah enak ali večji od petdesetih odstotkov. Pri tem so skupni dolgovi pri vseh državah razen Nemčije enaki ali večji od trikratnika BDP.
Različna struktura dolgov pomeni, da sedanja politika ECB, glede odkupa predvsem javnih dolgov in v omejenem obsegu tudi dolga nekaterih velikih podjetij, povzroča ...
