Vse od leta 1953 je bil Joe Ligon za zapahi. Ko je bil star petnajst let, so ga po priznanju ropa in napadov z nožem, v katerih je bilo več oseb poškodovanih, dve pa sta umrli, obsodili na dosmrtni zapor. Kazen je bila avtomatična, četudi je priznal le napad, ne pa tudi umorov. Z 68 let trajajočo zaporno kaznijo se je Ligon v zgodovino neslavno zapisal kot zapornik, ki je bil zaradi zločina v mladoletnosti najdlje za zapahi. »Ulica me je takrat požrla,« je za CNN spregovoril prejšnji teden, ko se je že svobodno sprehajal po svežem zraku. »Odrasel sem, nisem več otrok. Ah, kaj odrasel, starec sem! In vsak dan bliže grobu,« je še dodal. V bran mu je stopil tudi njegov odvetnik Bradley Bridge: »Otroka, ki je storil ta dejanja, ni več. Na svobodo je stopil 83-letni spremenjen moški, ki ni grožnja družbi.«

Na pogojno ni želel

Pot do novega življenja je bila dolga. V 70. letih je imel Ligon možnost sprejeti pomilostitev guvernerja zvezne države Pensilvanija, kar sta dva od njegovih štirih pajdašev pograbila z obema rokama, sam pa tega ni želel, saj bi bil na pogojnem izpustu. Leta 2016 je vrhovno sodišče odločilo, da je avtomatična dosmrtna kazen brez možnosti predčasnega izpusta v primeru mladoletnika nezakonita, kar pomeni, da bi lahko zapor znova zapustil, a bi še vedno bil na pogojnem izpustu. Najverjetneje bi bil do konca življenja pod uradnim nadzorom. »Ne bi bil svoboden tako, kot si zaslužim po vseh teh letih za zapahi,« je znova zavrnil ponudbo. Njegov odvetnik se je na različnih stopnjah sodišča dolga leta boril dokazati, da je Ligonova kazen za storjeno dejanje v času najstništva neustavna. Novembra lani mu je uspelo.

Kaj pa na prostosti?

Triinosemdesetletnik je res na prostosti, a najtežji del poti, vključitev (nazaj) v družbo, se šele začenja. »V zaporu ni ravno veliko stimulacije, ne smeš imeti stikov z drugimi, interakcij je zelo malo. Ko prideš na prostost, pa lahko počneš, kar te je volja. Nekateri ne vedo, kaj s tem narediti,« tegobe in stiske skorajda poklicnih zapornikov izpostavi John Pace, ki mladoletnikom pomaga pri čim lažjem prehodu iz celice nazaj v normalno življenje. Tudi sam je v zaporu od najstniških let dalje preživel 31 let. Ko se je soočil s svobodo, mu je bilo slabo. Z veliko pomoči ljudi, ki mu stojijo ob strani, bo Ligonov konec življenjske zgodbe morda drugačen. Srečen. Pomaga tudi drugim, da ne bi, tako kot nekoč on, zašli na napačno pot. Zgodbo deli z mladimi, starimi in mediji, da bi tako prišla do čim več ljudi. »Čudovito je. Naravnost čudovito,« pa je na vprašanje novinarja CNN komentiral dan in pol, ki ju je preživel zunaj zapora. tak