Večina dela, ki se izvaja na daljavo ali od doma – tako v tujini kot v Sloveniji – danes poteka veliko bolj enostavno, preprosto kot včasih. Gre predvsem za uporabo različnih digitalnih tehnologij, kar zaposlenim omogoča prožnost pri delu na daljavo.
Komunikacija, sodelovanje, osamljenost
Od 3500 zaposlenih po vsem svetu, ki delajo na daljavo, je kar 97 odstotkov vprašanih zadovoljnih z delom na daljavo, je pokazala raziskava platforme za upravljanje družbenih medijev Buffer. Največje težave so sodelovanje, komunikacija in osamljenost, še kažejo izsledki raziskave.
»Seveda se zavedamo tudi pasti dela od doma, kjer se zaposleni hitreje počutijo izključene, nepripadne, hitreje lahko oslabita zavzetost in skupinski duh. Težjo vključenost lahko opazimo pri starših, ki zaradi zaprtja izobraževalnih ustanov in dela na domu veliko težje opravljajo svoje naloge ter usklajujejo službeno in zasebno življenje. Delo na domu ne nazadnje zahteva celostno prilagoditev delovnega mesta v domačem okolju tako, da ustreza vsem standardom varnega in zdravega delovnega mesta, skladnega s predpisi delovnopravne zakonodaje in varstva pri delu,« je povedala direktorica kadrovskega sektorja Dori Gorenc iz skupine Krka, letošnje finalistke Zlate niti v kategoriji velikih podjetij. Dodaja, da je delo v farmacevtski industriji specifično. Dela od doma ni mogoče preprosto uvesti zaradi prepletenosti vseh delovnih procesov. Procesi dela zahtevajo neposredno sodelovanje na vseh področjih (proizvodnja, delo v laboratorijih). »Zato si učinkovito poslovanje težko predstavljamo brez njihove prisotnosti na delovnem mestu. Upoštevati je treba tudi, da imamo zaposlene v odvisnih družbah in na predstavništvih v več kot 40 državah sveta v različnih časovnih pasovih, kar zahteva veliko usklajevanja, da smo pri delu in sodelovanju čim bolj učinkoviti.«
Psihološko močni ljudje so pripravljeni na izzive hibridnega dela in si znajo svoj čas in fokus optimalno razporediti, pravita Edvard König, lastnik in ustanovitelj, ter Matjaž Krč, direktor podjetja EKWB, kjer izdelujejo vodne sisteme za hlajenje računalnikov. Vodilna v podjetju, ki je finalist Zlate niti v kategoriji srednje velikih podjetij, sta dodala, da so sodelavce na izzive dela na daljavo začeli pripravljati takoj in celostno. »Rezultati so presenetljivi. Dolgoročno se to pozna pri večini naših sodelavcev. Ljudem pri vzpostavitvi psihološke odpornosti močno pomaga odkrita komunikacija brez olepševanja situacije in lažnih ali utopičnih trditev v stilu 'saj bo kmalu spet vse po starem'. Zelo si prizadevamo za psihološko varnost ter jim ponujamo orodja za vzdrževanje kondicije in odpornosti. Zdaj se vsi močno zavedamo pomembnosti komunikacije in smo jo zelo izboljšali, pa čeprav virtualno. Začeli smo z intenzivnim programom razvoja vodenja in kulture v podjetju. Rezultati so tukaj: v vsem času, odkar izvajamo meritve, ekipa EK še ni bila v tako dobrem stanju,« sta ponosno pojasnila.
Največje prednosti dela na daljavo
V AMZS, tudi finalistu letošnje Zlate niti, je zaradi narave njihove dejavnosti delo na domu prej izjema kot pravilo. »Kljub temu smo v podjetju že v času spomladanskega zaprtja naših centrov izrazit poudarek namenili komunikaciji s sodelavci. Dnevno smo jih obveščali o spremembah in dogajanju, vplivu epidemije na naše delovanje, organizirali smo virtualno kavarno, tedenska neformalna in neobvezna srečanja, prek katerih smo ohranili stik z zaposlenimi, ki so ostali doma – vsakič se je kavarne udeležila vsaj tretjina vseh zaposlenih. Ponudili smo pomoč psihologinje, če bi kdo potreboval pogovor, zagotavljali smo zadostne količine zaščitnih sredstev in podobno. Ena meni ljubših aktivnosti lani spomladi je bila ta, da smo zaposlenim na dom poslali zaščitne maske,« je povedala Anisa Faganelj, vodja akademije na AMZS.
Največje prednosti dela na daljavo so možnost prilagodljivega urnika, opravljanje dela od koder koli, ni vožnje, delavci lahko več časa preživijo z družino in lahko delajo od doma. »Kolikšna je učinkovitost dela od doma, je odvisno od razmer, ki jih ima posameznik – večina ljudi poroča, da se v dani situaciji doma sooča z veliko več motilci kot v delovnem okolju. Še posebej to velja za starše. Tudi v Krkinem delovnem okolju opažamo, da so spletni sestanki sicer lahko krajši in učinkovitejši, sodobne tehnologije pa ne morejo v celoti nadomestiti povezanosti in sodelovanja, ki ga prinašajo osebni stiki. Dolgoročno lahko delo na daljavo vodi do zmanjšanja emocionalne povezanosti s sodelavci in do zmanjšane kreativnosti,« je razložila Gorenčeva iz skupine Krka, kjer so poskrbeli za varno delovno okolje, zaposlenim pa omogočili fleksibilni delovni čas in omogočili odsotnost zaradi varstva otrok.
V EKWB razen zaposlenih v proizvodnji polovica podjetja dela na daljavo. »Največji izziv je bil to, da so bili doma otroci. Težko je delati med tem, ko se malčki želijo igrati s starši. Tudi tukaj smo poskušali najti fleksibilne rešitve. Je pa to res trd oreh in posledice so bile vidne, z vsakim tednom bolj,« menita König in Krč.
V AMZS so sicer v zadnjem letu dokazali, da se znajo prilagajati spremembam in da uresničujejo eno od petih svojih kompetenc: agilnost. Naredili so nekaj pomembnih premikov na področju digitalizacije. »Temu je epidemija novega koronavirusa vsekakor dala dodaten zagon, pri tem pa se je izkazala še ena kompetenca AMZS: inovativnost. Razmere zadnjega leta so nas dodatno povezale, da živimo tudi preostale tri kompetence: timsko delo, komunikacijske veščine in da smo ciljno usmerjeni.«
Nova znanja in poklici
V Krki ocenjujejo, da so znanje in veščine, v katere vlagajo danes, pomembni za prihodnost. »Zaradi tehnološkega in informacijskega razvojaso bodo razvijali tudi novo znanje in novi poklici. V prihodnje bodo poleg strokovnega znanja pomembne veščine kot so: prilagodljivost, inovativnost, komunikacija in socialne veščine, timsko delo, voditeljstvo in učinkovito upravljanje časa. Vsako leto lahko naši zaposleni v okviru letnega načrtovanja izobraževanja izberejo izobraževanja iz kataloga interno organiziranih izobraževanj. V času epidemije smo vsa izobraževanja izvajali na daljavo, a v prihodnje vseh ne bomo ohranili v tej obliki,« je prepričana Gorenčeva.
Lokacija opravljenega dela bo s širšo uporabo novih tehnologij še naprej izgubljala pomen – vsaj pri določenem profilu zaposlenih. Raziskave namreč nakazujejo, da bo 47 odstotkov podjetij po koncu epidemije svojim zaposlenim še vedno omogočalo delo na daljavo ali delo od doma.
