Tudi ravnanje v zvezi z družinskim letovanjem po zidanicah Aleksandre Pivec pred časom je bilo z vsemi njenimi vrhunskimi izgovori podobno. Ali pa znano sprehajanje politikov ob Kolpi. Prav tako sedaj pitje vode in postanek gospodarskega ministra Zdravka Počivalška v uglednem gostišču, ki bi moralo biti sicer zaradi korone zaprto. Ali pa izgovori ministra za notranje zadeve, ki je želel z mamo obiskati Hrvaško brez predpisanih dokumentov in so ga na meji zavrnili. Pravzaprav je takšnih vsak dan ponavljajočih se zgodb veliko preveč, da bi vse naštel.

Vsem pa je isti imenovalec nepoštenost in pomanjkanje občutka odgovornosti. Ne le do sebe, tudi do drugih. In ti ljudje vodijo celoten sistem, državo, družbo! Odgovarjajo, ali pač tudi ne, dobesedno za življenja in zdravje vseh nas državljanov. Pa se tega niti ne zavedajo. Pustimo sedaj za trenutek moraliziranje o tem, kaj je prav in kaj je narobe. Gre pravzaprav za integriteto ljudi, ki nas vodijo. Gre za njihov občutek o lastni večvrednosti, nenadomestljivosti in »ugledu«, ki bi ga izgubili v javnosti oziroma pri ljudeh, če bi priznali svojo napako. Pa četudi jo nekateri priznajo, je vendarle to priznanje neiskreno, ker je njihovo nadaljnje ravnanje povsem enako prejšnjemu. To je otročje in nedržavotvorno vedenje, ki si prav zaradi slednjega zasluži pozornost.

Skratka: zavedanje o svoji trenutni moči in oblasti izkoriščajo v vseh in v vsakem položaju ter seveda sebi ali komu drugemu v korist. Prav tako je vidno trajno oklepanje svojih oblastnih funkcij, kar je še posebej nevarno, ko gre za vidne osebe naše politike. Njihova mantra o nenadomestljivosti in populizem sta pravzaprav privedla do mišljenja, da si lahko privoščijo vse, kar jim pade na pamet. Brez odgovornosti in brez sramu.

Škoda, da imamo takšne ljudi v vrhu države. Takšne osebnosti, ki dajejo več na slikanje, tvitanje in narcisno samopromocijo kot pa na dejstvo, da so na vodilnih mestih zaradi nas državljanov. Že tisočkrat poteptano načelo enakopravnosti je tako v svoji osnovi že prav smešno. Tudi zadnji videoposnetek predsednika države na obisku vrtca Ptuj kaže na nedoraslost in otročje igranje najodgovornejših ljudi v tej državi. Je pač že tako v življenju, da si neke »napake« še lahko privoščimo v času odraščanja, neke napake pa so nesprejemljive in nedopustne. Tako v otroštvu kot kasneje v življenju. Še posebej če so posledično takšne, da niso več vzor in v korist ljudem. Niti ne tistim v vrtcu ali pa vsem nam odraslim, ki živimo v policijskem času.

Se pa po malem bojim, da ta nočni policijski čas počasi prehaja v dnevni termin. Reagiranje vedno bolj spremenjene policije ter njenih tutorjev, od lanskih petkovih protestov do Roga in Metelkove, že kaže, da vse to »hojsanje« po policiji ni tako nedolžno, kot se tudi »izgovarja« minister, ki je sicer odstopil, pa zopet ni odstopil. Hrbet njemu in drugim ministrom očitno krije predsednik vlade, ki se tudi rad igra v peskovniku.

Miloš Šonc, Grosuplje