Komisija je oblasti v Budimpešti o začetku postopka pisno uradno seznanila danes, te pa imajo zdaj dva meseca časa za odgovor. Komisija se lahko nato odloči, da primer znova pošlje v odločanje Sodišču Evropske unije, to pa bi lahko vodilo tudi v morebitne denarne kazni.

Sporna madžarska zakonodaja med drugim predvideva, da se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo finančno pomoč iz tujine, registrirati pri madžarskih oblasteh, te informacije pa so nato javno objavljene na spletu. Prav tako morajo nevladne organizacije na svoji spletni strani in drugih javnih objavah navesti, da gre za organizacijo, ki prejema pomoč iz tujine.

Po oceni kritikov gre za enega od zakonov, ki so v prvi vrsti usmerjeni proti ameriškemu vlagatelju in filantropu madžarskega rodu Georgeu Sorosu.

Sodišče EU je junija lani na predlog Evropske komisije že razsodilo, da omenjena zakonodaja krši pravo EU, saj je diskriminatorna in neupravičeno omejuje tako delovanje nevladnih organizacij kot tistih, ki prispevajo finančna sredstva zanje, to pa med drugim pomeni kršitev prostega pretoka kapitala. Po mnenju sodišča zakonodaja tudi krši pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkih.

V Budimpešti so se na odločitev sodišča lani odzvali, da bodo vztrajali pri transparentnem financiranju nevladnih organizacij in ne bodo spreminjali pravil.

Spor glede zakonodaje nevladnih organizacij ni edini spor med Brusljem in Budimpešto. Jedro spora med Brusljem in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom so med drugim Orbanove azilne in migracijske politike ter domnevne kršitve vladavine prava.