Ko smo po namigu bralca iz Stanežič obiskali območje ob Celovški cesti le streljaj severno od tamkajšnjega parkirišča P+R, smo lahko tam spremljali dobro utečeno gradbeno operacijo. Na območju ogromnega nasutja zemlje, pomešane s kamenjem, gradbenim materialom in drugimi odpadki, ki je čez palec veliko kot nogometno igrišče, visoko pa že več kot deset metrov, so se neprestano izmenjavali trije tovornjaki, eden je nasuval zemljo, pomešano z gradbenim in drugim materialom, ki jo je ravnal bager, drugi je na vrsto čakal nekaj deset metrov stran na nasutju, tretji pa se jima je že približeval po blatni dovozni poti. Da je tok tovornjakov do nasutja gost in neprestan, je pričala tudi blatna cesta od Stanežič pa vse do Šentvida.

Glede na velikost nasutja in okoliščine, da dela tam potekajo praktično vsem na očeh, je skoraj neverjetno, da tovornjaki material odlagajo brez vsakršnega dovoljenja, in to na občinsko zemljišče, ki spada celo pod ožje vodovarstveno območje. Na območju nasutja je bilo mogoče videti večinoma tovornjake podjetja Prenova-Gradbenik, ki je v zadnjih letih od ljubljanske občine ter javnih podjetij Energetika in Voka Snaga prejelo že več kot 15 milijonov evrov, podjetje pa v številnih gradbenih poslih nastopa tudi kot podizvajalec.

Tovornjak peljal na gradbišče Dunajske ceste

Da bi ugotovili, od kod prihaja ves material, ki se odlaga v Stanežičah, smo enemu od tovornjakov tudi sledili. Šlo je za rumen tovornjak prevoznika Petra Hribarja iz Kamnika, ki je iz Stanežič peljal naravnost na gradbišče Dunajske ceste, kjer občina z evropskimi sredstvi prenavlja peš in kolesarske površine. Glavni izvajalec pri projektu je Trgograd, podizvajalca pa sta podjetji Komunalne gradnje in Prenova-Gradbenik. Hribar nam je v telefonskem pogovoru priznal, da je v Stanežiče »dvakrat« peljal material, ki so ga izkopali pri prenovi Dunajske ceste. »Za pojasnila se morate obrniti na Prenovo-Gradbenik. Oni so mi zagotovili, da lahko tja peljem in odložim material. Z njimi nimam pogodbe, ker sem to delal preko podizvajalca. Meni so samo rekli, kam naj peljem, in to sem storil,« nam je povedal Hribar, ki je očitno obveščen tudi o tem, da naj bi v Prenovi-Gradbeniku poskrbeli tudi za čiščenje ceste v Stanežičah, ki so jo umazali tovornjaki.

V Prenovi-Gradbeniku se na naša vprašanja kljub temu, da smo jih za odgovore prosili tudi po telefonu, več dni niso odzvali. Bržkone je to povezano z dejstvom, da bi zelo težko razložili, na kakšni podlagi so na občinskih zemljiščih v Stanežičah odložili toliko zemlje in drugega materiala. Na ljubljanski občini so nam za zdaj pojasnili le, da je občinski inšpektorat v Stanežičah opravil nadzor in ugotovil, »da gre za navoz zemljine, nadzor na tem področju pa izvaja inšpektorat RS za okolje in prostor, zaradi česar smo zapisnik o inšpekcijskem nadzoru odstopili v pristojno reševanje«.

Čeprav na zapisnik o inšpekcijskem nadzoru še čakamo, lahko sklepamo, da so nadzor inšpektorji opravili šele, ko smo jih opozorili na odlaganje zemlje in gradbenih odpadkov na območju Stanežič. Na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor so nam povedali, da so prijavo, ki se nanaša na nezakonito odlaganje gradbenega materiala v Stanežičah, prejeli 4. februarja, a to ni bila prijava občinskega inšpektorata, temveč prijava občana, ki je tudi nas opozoril na sporno početje. »Inšpekcijski postopek še ni bil uveden. Kdaj bo, je težko napovedati, saj prijave, ko jih prejmemo, razvrstimo po enotnih kriterijih med štiri range, s katerimi se določi vrstni red obravnave glede na opisano kršitev /…/ ter zagotavlja, da prioritetno obravnavamo tiste prijave, ki nakazujejo, da so ogroženi zdravje in življenje ljudi, javna varnost ali premoženje večje vrednosti ne glede na to, kdaj je prijava prispela,« pravijo na republiškem inšpektoratu.

Kako bi moral ravnati gradbeni izvajalec?

Iz pogodbe za ureditev kolesarskih in peš površin na Dunajski cesti je razvidno, da je moral izvajalec ob začetku del občini predložiti seznam zemljišč, ki jih bo uporabljal za trajno ali začasno odlagališče odvečnega materiala med gradnjo, kar je standardna praksa pri takšnih poslih. A domačini pravijo, da večina v Stanežičah odloženega materiala ni bila pripeljana z Dunajske ceste, temveč z gradbišč, kjer občina pospešeno ureja kanalizacijo. Gre za še en evropski projekt, vreden skoraj 30 milijonov evrov, pri katerem v konzorciju izvajalcev spet nastopa družba Prenova-Gradbenik. Tudi v pogodbi za ta posel je najti identično določilo o seznamu zemljišč, kjer naj bi se odlagal odvečni material. Odvoz in odlaganje odvečnega materiala sta bila gotovo tudi ena od postavk, ki so jo izvajalci zaračunali občini, ta strošek pa je pri obsežnih gradbenih delih lahko tudi zelo visok.

Čeprav je težko oceniti, koliko gradbenih in drugih odpadkov je bilo skupaj z zemljo odloženih v Stanežičah, lahko že z zelo preprostim računom ugotovimo, da je bil prihranek izvajalca, ki je tam nelegalno odlagal, visok. Velikost nasutja smo s pomočjo Atlasa okolja ocenili na dobrih 8000 kvadratnih metrov, v višino pa meri več kot deset metrov, tako da je tam odloženega materiala po konzervativni oceni okoli 100.000 kubičnih metrov. Večinoma gre sicer za zemljo, pesek in kamenje, a vmes so pomešani tudi gradbeni odpadki, plastika, razne cevi in asfalt, kar odlaganje še podraži. Na eni od deponij smo na primer našli cenik, po katerem odlaganje kubičnega metra zemljine in kamenja stane slabih pet evrov, gradbenega materiala pa okoli osem evrov.

A še bistveno bolj pomembno je vprašanje morebitnega vpliva odloženega materiala na okolje. Nasutje, v katerem je z zemljo in gradbenim materialom pomešano marsikaj, namreč leži na poroznih savskih prodih, kar pomeni, da bi lahko s padavinami prišlo do pronicanja škodljivih snovi v vodonosnik. Ob tem je seveda ironično, da naj bi nelegalno nasutje zraslo predvsem zaradi materiala, izkopanega v evropskem projektu gradnje kanalizacije na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.