Po včerajšnji razpravi v senatu bodo danes predvidoma tudi v poslanski zbornici potrdili novo italijansko vlado premierja Maria Draghija, ki so ji podporo izrekle vse stranke razen skrajno desnih Bratov Italije. Proti vladi 73-letnega Draghija je tudi nekaj disidentov iz največje parlamentarne stranke Gibanja petih zvezd, ki bo vodila štiri od 24 ministrstev v ekipi, ki je mešanica vlade narodne enotnosti in tehnične vlade. Osem ministrov bo nestrankarskih strokovnjakov. Še nobenega premierja doslej ni podpiralo toliko tako različnih italijanskih parlamentarnih strank. Vsekakor pa bo težko ohraniti tako široko podporo 67. italijanski povojni vladi.
Do normalizacije s cepljenjem, sodelovala bo tudi vojska
Potem ko si je Draghi v minulem tednu dni v pogovorih s strankarskimi veljaki zagotovil njihovo široko podporo, je bilo v ospredju vprašanje njegovega programa, ki ga je včeraj predstavil v senatu. Novi premier je Italijo najprej pozval k narodni enotnosti v času epidemije. »Virus je sovražnik nas vseh, skupaj se borimo v istih rovih,« je rekel in spomnil, da je zaradi koronavirusa umrlo 95.000 Italijanov. Obljubil je, da bo njegova vlada normalizirala življenja zlasti s cepljenjem, pri katerem bodo pomagali tudi vojska, civilisti in prostovoljci. Obljubil je čim hitrejšo vrnitev vseh učencev v šole in konec pouka na daljavo.
K najširši podpori senatorjev in poslancev pa je pozval tudi pri drugih velikih nalogah, zlasti ukrepih za gospodarsko okrevanje. A ko se je v slabo uro dolgem govoru zahvalil prejšnjemu premierju Giuseppeju Conteju za vodenje države v težkih časih, se je že pokazalo, kako težko bo držati skupaj tako raznoliko navezo strank. Medtem ko so senatorji stranke Gibanje petih zvezd in Demokratske stranke, ki sta bili članici druge Contejeve vlade, navdušeno zaploskali, so senatorji desne stranke Liga, ki so bili v opoziciji, s klici in žvižganjem pospremili pohvalo prejšnjega premierja.
Draghi je v senatu obljubil, da bo prihodnji teden predstavil še konkreten gospodarski program. Predvsem naj bi šel v smeri ekološke tranzicije, digitalizacije in večje uporabe električnih prevoznih sredstev. Italija bo iz sklada EU za gospodarsko okrevanje dobila 209 milijard evrov, največ od vseh članic, vprašanje porabe pa je bilo eno od tistih, ob katerih se je razbila prejšnja vladna koalicija.
Obljubil je tudi velike in sistemske spremembe davčne zakonodaje ter ustrezno progresivno davčno lestvico. Med večjimi napovedanimi ukrepi sta reformi pravosodja in javne uprave za zmanjšanje nepotrebne administracije in predolgo trajajočih postopkov.
Naposled konec zategovanja pasu
Draghi, nekdanji šef Evropske centralne banke, je poudaril tudi zavezanost evroatlantskim povezavam. Zavzel se je »za vedno bolj povezano in združeno Evropsko unijo s skupnim proračunom«. Poudaril je: »Podpora tej vladi pomeni zavezanost evru kot nepreklicni skupni valuti.«
Vsekakor je pomembno, da je Draghiju, ki velja za rešitelja evra v času finančne krize, uspelo pridobiti tudi podporo populističnega Gibanja petih zvezd in Lige Mattea Salvinija, torej strank, ki sta še pred nekaj leti zahtevali odpravo evropske valute v Italiji. Draghija sta namreč na začetku za premierja podpirali zlasti levosredinska Demokratska stranka in desnosredinska Naprej Italija, ki pa sta šibkejši od Lige in Petih zvezd.
Vendar je vprašanje, ali bo Draghi lahko dolgo držaj skupaj tako različne stranke. Možno je, da bodo že prve pomembne odločitve vlade povzročile, da se bo sedanja koalicija (kolikor o njej sploh lahko govorimo, saj ni programska) sesula kot hišica iz kart. Pariški dnevnik Le Monde napoveduje razkol znotraj Gibanja petih zvezdah ter se sprašuje, koliko je Salvinijeva spreobrnitev v zagovornika evra in Evropske unije iskrena.
Vsekakor pa ima Draghi zgodovinsko priložnost. Po več kot dvajsetih letih zategovanja pasu z omejevanjem proračunskih izdatkov, kar so od Italije zahtevali v Bruslju, posredno pa tudi na finančnih trgih, kjer se zadolžuje, bodo letos njegovi vladi za velikanske nove izdatke z neba padle evropske milijarde. Vendar pa jih mora vlada pametno uporabiti, če naj omogoči dolgoročno gospodarsko rast, na katero Italija zaman čaka že nekje od preloma tisočletja.
