Poudarila pa je, da morajo odločitev o tem sprejeti v Evropskem parlamentu in da bi pri tem šlo za ugotavljanje dejstev. Gre sicer za skupino v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.

Ali je Slovenija naslednja avtokratska država v EU?

V spletnem pogovoru pod naslovom Ali je Slovenija naslednja avtokratska država v EU?, ki ga je organizirala njena stranka D66, je opozorila, da bo problematično, če bo slovenska vlada sledila stališčem madžarskega premierja Viktorja Orbana in Poljske ter da se lahko zaplete, ker bo letos predsedovala Svetu EU. Pri tem je kot primer tega »sledenja« izpostavila to, da slovenski premier Janez Janša ni priznal zmage ameriškega predsednika Joeja Bidna na volitvah.

Spomnila je, da je omenjena skupina, ki jo vodi, pred tremi leti spremljala razmere na Slovaškem in v Malti po umoru raziskovalnih novinarjev Jana Kuciaka in Daphne Caruana Galizie. Opozorila je, da je pred njunim umorom v državah vladalo »zelo strupeno ozračje« do novinarjev, in da tovrstna klima oziroma sovražen govor lahko privedejo do tega, da je nasilje do novinarjev sprejemljivo.

Zaskrbljenost zaradi odziva na članek v Politicu

Kot nenavadnega je označila odziv Janše na torkov članek v Politicu o stanju v slovenskih medijih, ko je avtorico članka, spoštovano in znano novinarko v spoštovanem mediju, prezirljivo obtožil, da ni neodvisna. »Nenavadno je, da vodilni politik na njegovem položaju uporabi takšen jezik proti novinarju,« je dejala Sophie in t Veld, ki je evropska poslanka od leta 2004. Kot zaskrbljujoče v članku v Politicu pa je izpostavila ugotovitev, da se novinarji v Sloveniji na pritiske in sovražni govor odzivajo tudi s samocenzuro. Novinarji morajo delati varno in svobodno, je dejala.

V spletnem pogovoru, v katerem je sodeloval tudi slovenski raziskovalni novinar Blaž Zgaga, ki je opisal razmere v Sloveniji, je evroposlanka ocenila, da je pomembno, da Evropa pozorno spremlja dogajanje v Sloveniji. Kot pomembno orodje EU pa je izpostavila pogoj spoštovanja vladavine prava pri dodeljevanju sredstev iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.

Poudarila je še, da so razmere za novinarje v Sloveniji težke, a da niso sami in da se stvari spreminjajo. Pri tem je izpostavila primer izboljšanja razmer na Slovaškem in Malti, pa tudi to, da EU pred šestimi leti ni imela orodij za ukrepanje, sedaj pa se je to spremenilo.